Štirinajsti april je v Španiji znan kot »dan republike«. Na ta dan je bila pred natanko 75 ustanovljena Španska republika. Seveda to ni uradni praznik; Španija je danes (že spet) monarhija, zato je dan republike nekakšen neuradni praznik, predvsem za levičarje, nostalgike, stare antifašiste, ki so se pod republikansko zastavo borili proti generalu Francu, in radikalno mladino. Barve republikanske zastave imajo med tem delom prebivalstva kulten status in če se vsaj malo zadržuješ v njihovih krogih, je nemogoče, da jih ne bi opazil.
Republika predstavlja za velik del Špancev predvsem nek simbol, neko možnost drugačne, bolj »napredne« Španije. Toda zame je predvsem simbol neke zapravljene možnosti. Ki je lahko v opomin vsem, ne le Špancem.
Španska republika je nastala po dokončnem propadu stare monarhije, ki je temeljila na korupciji in znala rešiti nakopičenih problemov sicer zaostale, vendar ekonomsko, kulturno, znanstveno in intelektualno izjemno vitalne države. Tistega 14. aprila se je republika rodila v splošnem navdušenju, s sodelovanjem vseh slojev. Pri ustanovitvi so sodelovali pripadniki vseh svetovnih nazorov, od nekdanjih monarhičnih konservativcev do socialistov. Kajti vsem je bilo jasno, da je za upe Španije potrebna nova ureditev, ki bo znala nagovoriti duhovno prebujeno ljudstvo. Filozof José Ortega y Gasset, značilni predstavnik te nove generacije, je najbolje povzel ta skupni program:
»Zame republika ne pomeni revolucije ali projekta z določeno programsko vsebino: to je preobrazba javnega življenja naše dežela na način, ki bi se teoretično lahko zgodil tudi znotraj monarhične ureditve.« Vendar, po Ortegovo, se stara burbonska monarhija ni mogla preobraziti v »kronano republiko«, ker je vedno bila le »združenje partikularnih skupin, ki so živele kot paraziti na španskem organizmu, tako da so uporabljale javno oblast za obrambo parcialnih interesov, ki so jih predstavljali«. Monarhija je po Ortegovo zato spodbujala slabe lastnosti španskega ljudstva (brezbrižnost do javnih zadev, lenobo, itd.), da bi se z njimi okoriščala. Republika zato za Ortego ni pomenilo le ustvariti nove ustave in politične ureditve, temveč predvsem zavezo k drugačnemu, bolj odgovornemu odnosu do skupne stvari. Zgolj to in nič več. Ali, kot je sam zapisal, »vzpostavitev polne dostojnosti v javnega življenja.« »In dostojnost v javnem življenju ne pomeni nič drugega kot vsiliti vsem Špancem voljo, da gredo skupaj naprej eden z drugim, ne glede na to, kdo so eni in drugi; da pred in nad vsemi razumljivimi boji, ki so značilni za naravno razdeljenost ljudi, zmaga odločenost živeti skupaj.«
Ko je leta 1930 odstopil general Primo de Rivera, ki je s pomočjo orožja držal skupaj propadajočo monarhijo, je Ortega pozval sodržavljane: »Španci, vaša država ne obstaja več. Obnovite jo!« Vendar je opozarjal: »Ni najtežje vzpostaviti republiko; najtežje jo je ohranjati. To bo zdaj naša naloga.«
Iz zgodovine je znano, da Španci niso bili kos tej nalogi. Republika je dejansko propadla že dosti preden je fašistični vojaški udar generala Franca leta 1936 dokončno zapečatil njeno usodo. Tega, česar Španci niso razumeli, je prav dejstvo, da republika ni bila obljuba raja na zemlji in utopične prihodnosti družbenega sobivanja, temveč poziv k sedanjosti, k neprestanemu iskanju političnega soglasja skozi instrumente političnega boja.
Glede na to, da se od časa do časa razglašam za republikanca, danes tudi jaz praznujem »dan republike«. Vendar za razliko od mnogih mojih španskih prijateljev, ki jim je mešetarjenje z republikanskimi simboli zgolj še ena pretveza, da se v imenu neke idealizirane preteklosti in nejasne vizije prihodnosti, požvižgajo na javne zadeve svoje države, je zame ta dan opomin k pravemu pomenu danes popolnoma razvrednotene besede republika. Ne obljuba krasne nove prihodnosti in ne nostalgično objemanje preteklosti, ampak poziv k razsodnemu pristopu do današnjega trenutka, do aktivne udeležbe v javnem življenju ali vsaj do kritičnega zanimanja do česa več kot zgolj tistega, kar neposredno zadeva naša privatna življejnja.
Ali, kot je zapisal Ortega y Gasset: »La República no es nada más que esa resolución de nacional convivencia.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar