tag:blogger.com,1999:blog-274271962024-03-07T09:08:39.630+01:00Dextera et animaBlog o politiki, kulturi in drugih postranskih zadevah.Luka Lisjakhttp://www.blogger.com/profile/16510226651750793222noreply@blogger.comBlogger108125tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-26858601772372464742014-02-24T20:56:00.003+01:002014-02-24T21:08:40.311+01:00To ni konec - kvečjemu začetek<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Tale blog se verjetno približuje svojemu koncu. Naslednji meseci bodo določili njegovo usodo. A tehtnica se bo bržkone nagnila na na stran, ki bo določila njegov konec. Zato je to verjetno zadnji zapis. Morda bo nekoč preveden tudi v slovenščino; verjetno ne brez dodatnih sprememb.</div>
<div style="text-align: justify;">
Naj bo tako ali drugače: prihajajo novi časi, z njimi pa potrebe po drugačnih forumih, bolj osredotočenih na specifične zahteve naše stvarnosti. Globoko pod vsem, s čimer se bom ukvarjal v prihodnjih mesecih in letih, pa bo tekla reka, ki je napajala razmišljanje ob tem zapisu.<br />
Nikar se ne sprašujte, ali je moj ali ne. Še sam ne vem. Začel sem ga kot zelo interpretativni prevod, končal pa ga nekje povsem drugje, daleč daleč stran od izvirnega teksta, ki ga je spodbudil. In to mi je všeč. Vse do 17. stoletja in še dlje se je zahodna književna in duhovna ustvarjalnost napajala pri istih temah. Večina umetniških del in večina tekstov je bilo le doprinos k že obstoječim. A vsako je bilo nekaj drugega, nekaj samosvojega. Tako je, pravzaprav, še danes. Le da smo si naredili delo težje.<br />
In nikar ne iščite originalnega teksta - ne boste ga našli. Je namreč popolnoma obskuren in nepomemben. Spodnja predelava je največ, kar je kdarkoli spodbudil. In to pove dovolj.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="clearfix" style="background-color: white; color: #333333; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 12px; line-height: 15.359999656677246px; zoom: 1;">
<h2 class="_5clb" style="font-size: 24px; line-height: 28px; margin: 0px; padding: 0px;">
Meditation on the Overcoming of Intellectual Futility</h2>
</div>
<div class="_5k3v _5k3w clearfix" style="background-color: white; color: #333333; font-family: 'Helvetica Neue', Helvetica, Arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 20px; margin-top: 16px; word-wrap: break-word; zoom: 1;">
We stubbornly bury ourselves<br />
under a sediment of indignation,<br />
into sponge-shaped systoles and diastoles,<br />
and slowly walk away from the vivid murmur of life,<br />
determined to conquer Answers,<br />
the placebo for our soul.<br />
<br />
I think that the toxicity of generalizations,<br />
of thoughts,<br />
of ideas that gush within us,<br />
condemns us to the insubstantial<br />
inertness of pamphleteers.<br />
<br />
I think we do not know anything;<br />
nor are we interested in knowing.<br />
Plugged on the headphones<br />
of a constant flow of contaminated information,<br />
we allow to distance ourselves<br />
from the pleasure,<br />
from the magic of intuition, of quest, of knowledge.<br />
We find it too difficult to<br />
utter a single word without sounding random,<br />
erudite without a pedigree,<br />
vendors of cerebral mist,<br />
collectors of fog.<br />
<br />
I hate stagnation.<br />
I hate feeling prisoner of the uniformity of truth.<br />
I want to establish an ever growing<br />
Republic of Ambiguity, of Improvisation, of Spontaneity,<br />
of Naïve Ingenuity, of Placid Uncertainty.<br />
<br />
Like the trees, we, too, can be eternal,<br />
if only we root ourselves<br />
in the unquestionable solidity of what must be solid<br />
and grow in the unashamed volatility of what must be volatile.<br />
<br />
I dream of a land, where<br />
the mysterious with would melt with the tangible,<br />
religion with pragmatism,<br />
faith with knowledge,<br />
mysticism with practicality,<br />
playfulness with rigor,<br />
elation with serenity.<br />
A land, where one would move around<br />
by gently levitating above the ground,<br />
and where everything good would be allowed<br />
to florish freely in its singularity -<br />
except for parrots, who would be banished forever.</div>
</div>
Luka Lisjakhttp://www.blogger.com/profile/16510226651750793222noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-40934488562550357312012-01-20T22:16:00.003+01:002012-01-21T14:17:35.851+01:00Šest kratkih refleksij o bolezni in trpljenju<ul><li style="text-align: justify;">Nauk tradicionalne, konformistične, na krščanstvu temelječe buržoazne morale, ki uči solidarnost do bednih in nesrečnih, vsebuje implicitni argument kalkulacije in povračila: »Do nesrečnih ravnaj lepo, saj utegne nekoč nesreča doleteti tudi tebe.« Nietzsche je takšno moralo zato upravičeno obtoževal, da temelji na ustrahovanju. Do slabotnejših se ne vedem lepo iz pristne naklonjenosti do njih, temveč zato, ker se bojim, da bom tudi sam nekoč slaboten. V duhu nietzschejanske kritike je mogoča tudi nekoliko drugačna interpretacija: do slabotnejših se vedem lepo iz vraževerja, iz akta religiozne hvaležnosti, da nisem na njihovem mestu. Solidarnost je v tem pogledu magični ritual, ki trpečega Drugega obdrži na varni razdalji. Toda ali je mogoča drugačna različica iste zapovedi, ki bi se glasila: »Nesrečne in bedne spoštuj zato, ker si tudi sam nekoč bil nesrečen in beden«? Tako formulirana zapoved bi res bila nekoliko manj univerzalna – iz njenega primeža bi začasno izpadli tisti nadvse redki srečneži, kot mladi princ Siddhartha Gautama, ki še niso spoznali nesreče in trpljenja –, a bi bila manj preračunljiva, bolj velikodušna in iskrena. Etika, ki bi temeljila na takšni zapovedi, bi imela to edinstveno prednost, da bi trpljenje dobilo jasen smisel, saj bi odpiralo dimenzijo etičnega oziroma predstavljalo edini dostop do njega.</li></ul><ul><li style="text-align: justify;">Tako kot siti ne razume lačnega in zdravi ne bolnega, tako človek v zdravem stanju ne razume občutij, dejanj in motivov, ki so ga gnali tedaj, ko je bil bolan. Ko je srečen in zdrav, se le s težavo spominja časov nesreče in bolezni in se sprašuje: sem to <i>res </i>bil jaz? Gleda nazaj in se ne spozna. Nerazumevanje med zdravimi in bolnimi, med sitimi in lačnimi, med srečnimi in nesrečnimi, med uspešnimi in bednimi, je pravzaprav družbena posledica tega primarnega nagona po samoohranitvi: nagona, ki nas sili v pozabo <i>našega lastnega</i> trpljenja.</li></ul><ul><li style="text-align: justify;">Spomin na trpljenje – še zlasti na fizično trpljenje – je le bled odsev dejanskega trpljenja. Trpljenje je predvsem <i>prisotnost </i>bolečine, spomin pa miselna obnova nečesa <i>odsotnega</i>. Spomin lahko prikliče vse razsežnosti minulega pojava, ne more pa obnoviti njegove <i>prisotnosti</i>, ker je ta po definiciji časovno določena in torej neponovljiva. Zato so stigme v krščanstvu pojmovane kot najvišja stopnja podoživljanja Kristusovega trpljenja: imajo namreč to sposobnost, da prikličejo njegovo samo prisotnost. Toda prav zaradi tega jih katolištvo pojmuje kot nekaj izrednega, nekaj, kar presega meje običajne religioznosti, kot poseben dar, ki je omogočen (in dopuščen!) le zelo redkim, nikakor pa ne more služiti kot paradigma ali vezivo občestvenega življenja, kakor npr. govorjenje jezikov v karizmatičnih protestantskih sektah.</li></ul><ul><li style="text-align: justify;">Spomin na trpljenje je oblika njegove pozabe.</li></ul><ul><li style="text-align: justify;">Pristna etika ne temelji na spominu na trpljenje ali na obsesivnem strahu pred njegovo bližino – ki se odraža tako v magičnem zaklinjanju kot v stoičnem poskusu njegovega premagovanja –, temveč na gotovosti njegove končne zmage. Zapoved se tu torej ne glasi, »spoštuj trpeče, ker <i>bi lahko</i> tudi ti bil med njimi,« niti »spoštuj jih, ker <i>si bil </i>tudi ti med njimi,« temveč »spoštuj jih, ker <i>boš </i>tudi ti med njimi«. </li></ul><ul><li style="text-align: justify;">Za krščanstvo je zmagoslavje trpljenja pred-končno, a predstavlja poslednjo resnico tega sveta. Ortodoksno krščanstvo uči, da pot v onostranstvo vodi prek smrti, torej prek največjega trpljenja, trpljenja ločitve od sebe in od sveta. Stoična ideja lepe smrti, <i>eu-thanatos</i> ali evtanazija, je zato radikalno tuja krščanstvu. Zanikuje namreč tisto gotovost, ki odpira polje krščanske etike: gotovost trpljenja, ki ni hipotetična ali pretekla, temveč <i>prihodnja</i>. Trpljenje je človekova poslednja resničnost na tem svetu, končni cilj njegovega zemeljskega potovanja, preden vstopi na področje, kjer je izničena njegova svetnost – in z njo svobodna volja, njena najgloblja manifestacija – in je popolnoma ter skrivnostno prepuščen Božji milosti.</li></ul>Luka Lisjakhttp://www.blogger.com/profile/16510226651750793222noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-61968071791411340702012-01-06T18:40:00.015+01:002012-01-06T21:45:52.717+01:00Danilu Slivniku v spomin<div style="text-align: center;"><br /></div><span>mav•er•ick, n.<br />1. An unbranded range animal, especially a calf that has become separated from its mother, traditionally considered the property of the first person who brands it.<br />2. One that refuses to abide by the dictates of or resists adherence to a group; a dissenter.<br />adj.<br />Being independent in thought and action or exhibiting such independence.</span><div><span><br /></span><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 181px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjy0ftJxXEI3IvGtF5uS7S2oXUUynaPBS_Ls_wd8852yOsSIeEwMkQ6GWMhJ50nOP_zVwuxnwNtvSv41nVuE8e6QOQlJYJPEA4ZLo5XFHv3bqBq6hKICa6PVV2SEJUKg0XhtLPB/s320/slivnik.jpg" border="0" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5694577394540395826" /><br /><div style="text-align: justify;">Danes zgodaj popoldne je umrl Danilo Slivnik. Ubil se je s strelom v glavo pred svojo hišo v Ljubljani. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Ne znam pisati nekrologov. Še zlasti ne o ljudeh, o katerih vem malo, toliko ali morda še manj kot povprečna javnost. Ampak, ko danes časopis <i>Delo </i>ob smrti svojega dolgoletnega sodelavca, dopisnika iz Moskve v obdobju <i>perestrojke</i>, notranjepolitičnega urednika v prelomnem času demokratizacije, osamosvajanja in prvih let tranzicije in nazadnje predsednika uprave, ni znal objaviti drugega kot <a href="http://delo.si/novice/slovenija/umrl-danilo-slivnik.html">zaprašenega sramotilnega pamfleta izpod peresa drugorazrednega komentatorja</a> in skope, <a href="http://delo.si/novice/kdo-je-bil-danilo-slivnik.html">površne kronologije na ravni srednješolskega referata</a>, sem se odločil, da napišem nekaj besed v spomin enega najbolj izvirnih in vplivnih novinarskih imen naše kratke demokratične zgodovine.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Danila Slivnika sem imel rad. To pa zato, ker je bil človek, ki ga ni bilo enostavno imeti rad. Bil je tip človeka, ki nikoli ni ravnal z namenom, da bi vzbujal občudovanje ali simpatijo. To je bil del njegovega šarma. Mnogi so ga občudovali, čeprav jim ni bil simpatičen, in mnogim je bil simpatičen, čeprav ga niso občudovali. Sam sem spadal med slednje.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Ni iskal popularnosti, ampak je skušal vedno vzbuditi polemiko s svojimi pronicljivimi, bistrimi nastopi, ki so bili izjema v dolgočasni močvari slovenskega žurnalizma. Človek z machiavellijevskim duhom v najboljšem pomenu besede, velik intelektualni lisjak slovenskega novinarstva, razpet med spontanim disidentstvom in premišljenim oblastništvom.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Do obisti in bolje kot kdorkoli drug je poznal realnost slovenske tranzicije in se uprl temu, da bi jo gledal skozi zrcala ideoloških projekcij. Vedno je poskušal prodreti do tega, kar je razumel kot bistvo zgodovinskega časa – do otipljivega, umazanega, konkretnega, komičnega in surovega boja za oblast. V nasprotju s tem, kar so mu pogosto očitali, tega boja nikoli ni mistificiral, ampak ga je razgaljal. Nečesa njegovi kritiki niso nikoli mogli razumeti: v svojem površnem moralizmu so domnevali, da mora vsakdo, ki kritizira oblast, to tudi sovražiti ali vsaj prezirati. Kakšna zmota! Slivnik oblasti ni sovražil: fascinirala ga je. Nekatere njene akterje je spoštoval, večino je preziral. Ampak ravno zato, ker ga je <i>oblast kot taka</i> fascinirala in jo je, na svoj način, ljubil, je bil sposoben prodorne in neizprosne analize njenih mehanizmov, kakršne je bil na Slovenskem v zadnjih desetletjih zmožen le malokdo drug. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Morda je vse, kar pišem danes o Slivniku, napačno. Morda je plod moje zmotne predstave o človeku, čigar kariero sem spremljal le od daleč in bežno, a vselej z zanimanjem. Srečal sem ga enkrat samkrat v življenju. To je bilo skoraj natanko dvanajst let nazaj, zgodaj pozimi leta 1999. Tedaj je v Konzorciju predstavljal svojo novo knjigo, <i>Potnikovo poročilo</i>. Predstavitev se je začela ob petih popoldne, tja sem prispel z enourno zamudo. Bilo je po eni izmed zabav, na katerih sem kot bruc spoznaval sladkosti ljubljanskega nočnega življenja. Spomnim se, da sem nosil dolg plašč, ki je zaudarjal po razvratu. Pritekel sem v prvo nadstropje, pobral izvod knjige in ga nesel do Slivnika, ki se je med odhajajočo množico zaustavil v pogovoru z mlajšim intelektualcem iz kroga <i>Nove revije</i> (če me spomin ne vara, je to bil Brane Senegačnik). Iz varne razdalje sem pristopil sem do njiju in Slivniku ponudil knjigo v podpis. Pričakoval sem, da jo bo površno podpisal in nadaljeval pogovor. A nepričakovano je obmolknil, me ostro premeril s pogledom in rekel sogovorniku: »Vidiš, Brane, takšni morajo brati to knjigo!« Domnevam, da je s tem mislil »tako mladi«. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Senegačnik je bil tedaj star približno toliko, kot sem danes jaz. <i>Tempus fugit</i>. Slivnikova smrt prihaja kot opomin, da živimo v prelomnem času, ko se končuje neko obdobje in se začenja novo. Dokončno se je končala tranzicija, najbrž na način, ki se ga je Slivnik vedno bal in pred katerim je svaril. Morda je to pripomoglo k brezupu, ki ga je pahnil v tragično dejanje. Kako naj si drugače razložimo nenadni akt skrajnega defetizma s strani človeka, ki se nikoli ni ustrašil boja, sančopansovskega Don Kihota, namazanega z vsemi žavbami, ki je dobro poznal notranjost sodnih in marsikaterih drugih dvoran?</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Nekaj posebnega je bilo v tem sinu koroške zemlje, ki se v vseh letih svetovljanskega življenja nikoli ni znebil krepkega in rahlo nerodnega mežiškega naglasa. Predstavljal je tip intelektualca, ki ga pri nas pred njim nismo poznali: pokončnega, a prebrisanega <i>enfant terrible</i>, polnokrvega plebejca, ki se je s pomočjo nespornih osebnih vrlin prerinil v sam oblastni vrh in se ves čas gibal v nevarnem trikotu med politiko, poslom in žurnalizmom. Nikoli se ni pustil izriniti iz okolice centrov odločanja, a jim nikoli ni zares pripadal. Prefrigani Prometej, ki je vedno znova razjezil bogove tako, da je ob nepričakovanih trenutkih <i>plebsu </i>izdajal njihove najbolj varovane skrivnosti. A se nikoli ni pustil vkleniti pošastnemu jastrebu kaznovanja. Vse do danes.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Z malo več osebnega poguma bi bil lahko postal slovenska, moška verzija Oriane Fallaci; z malo manj pohlepa bi lahko postal slovenski Indro Montanelli; z malo več rafiniranosti in izobrazbe bi lahko postal naš Christopher Hitchens. Za vse troje mu je primanjkovalo moralne ogorčenosti. Tako je ostal, kar je bil. Resnični <i>maverick </i>slovenske tranzicije in hkrati ena njenih najbolj reprezentativnih osebnosti. Med ostalimi se je odlikoval prav po lastnosti, ki ga je nazadnje nemara pripeljala do roba: tako kot lisica iz Ihanove poezije nikoli ni znal zaspati na lovorikah.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Samo na en način se lisica lahko</div><div style="text-align: justify;">zanesljivo reši: izkopati mora votlino</div><div style="text-align: justify;">hitreje, kot so jo psi sposobni preiskati.</div><div style="text-align: justify;">In ko se psi razočarano odpravijo</div><div style="text-align: justify;">iz zapuščene votline in nadaljujejo</div><div style="text-align: justify;">po njenih sledeh, mora ona izkopati</div><div style="text-align: justify;">že naslednjo. Ali že tretjo. Tako se stalno</div><div style="text-align: justify;">veča razdalja in včasih postane že tolikšna,</div><div style="text-align: justify;">da bi se lisica lahko mirno ulegla ter</div><div style="text-align: justify;">brez tveganja počivala, se parila, kotila</div><div style="text-align: justify;">mladiče, bila brez skrbi. Vendar je zanimivo,</div><div style="text-align: justify;">da taka lisica še naprej koplje, da dela to</div><div style="text-align: justify;">čedalje hitreje in vedno bolj zagnano,</div><div style="text-align: justify;">da postaja pozorna tudi na lego votlin</div><div style="text-align: justify;">in premišljeno določa njihove oblike, da</div><div style="text-align: justify;">postopoma obvladuje kopanje v trdo zemljo,</div><div style="text-align: justify;">v lapor, granit, beton in železo, da prečka</div><div style="text-align: justify;">reke, se zažira v gore, zavzema morja …</div><div style="text-align: justify;">In nekoč se psi zasledovalci začutijo čudno </div><div style="text-align: justify;">nemirni, kot da jih je nekdo začel zasledovati.</div></div>Luka Lisjakhttp://www.blogger.com/profile/16510226651750793222noreply@blogger.com10tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-85971130444102474322012-01-04T08:00:00.003+01:002012-01-04T08:09:23.418+01:00Pet aforizmov o človekovi dobroti<ul><li style="text-align: justify;">O človeku imam podobno mnenje kot Sveti Avguštin, a ga imam kljub temu neizmerno rad. </li><li style="text-align: justify;">Bog je poznal svet bolje kot Sveti Avguštin in si je o njem najbrž delal še manj utvar. A čeprav je poznal vso pokvarjenost tega sveta, ga je tako ljubil – piše evangelist – da mu je daroval svojega edinorojenega sina, da bi pričal – ne o pravici ali sreči, temveč o resnici, ljubezni in upanju. V tem paradoksu je zajeta vsa krščanska etika. In zdaj jo primerjajmo z jakobinsko etiko, ki je polna utvar o človeku in o svetu, a jima ni znala darovati drugega kot giljotino. </li><li style="text-align: justify;">Giljotina. Ta grozljiva iznajdba bo za vedno pričala o lažnivosti posvetnega upanja. Pa ne zaradi svoje krutosti, temveč ravno zaradi svoje neizprosne, matematične pravičnosti. </li><li style="text-align: justify;">Kristjan se proti krivici bori z ljubeznijo. Jakobinec z giljotino. Tu je vsa razlika. </li><li style="text-align: justify;">Gulag ni nič drugega kot posodobljena različica giljotine, križane z barbarsko megalomanijo in pregovorno orientalsko krutostjo. Z eno razliko: vsebuje <i>še več</i> vere v človekovo inherentno dobroto in v sposobnost njegovega trajnega <i>poboljšanja</i>. </li></ul>Luka Lisjakhttp://www.blogger.com/profile/16510226651750793222noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-12635444110875992562011-12-04T23:15:00.000+01:002011-12-05T02:16:19.623+01:00Next stop: nowhere<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2lRY7EgwInJKaAz_X41bRLUaCuOvVJrkktjQmxiJJN1Ql0a6BZGeSPb1Hvaty9uzVGli1xOo4FcZjdTF1jYcthZ8j22uUn_xAgZBnMY6hlwgv04D36UVZC8LGygT_WEDFR4mH/s1600/zoki.jpg" onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 221px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2lRY7EgwInJKaAz_X41bRLUaCuOvVJrkktjQmxiJJN1Ql0a6BZGeSPb1Hvaty9uzVGli1xOo4FcZjdTF1jYcthZ8j22uUn_xAgZBnMY6hlwgv04D36UVZC8LGygT_WEDFR4mH/s320/zoki.jpg" border="0" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5682446839319843042" /></a><br /><div style="text-align: justify;">Oh, kako sovražim imeti vedno prav! V prihodnje bo seveda potrebno začeti temeljit razmislek o naši prihodnosti - ki je danes še bolj brezupna kot včeraj.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">V vmesnem času predlagam v branje odličen komentar mladega intelektualca, s katerim delim le malo pogledov, a ki je eden redkih na levici, ki je zmožen jasne kritike jankovićevstva. Preberimo, kaj nam pravi:<br /><br /><blockquote>»Zmagala je torej lista, ki ni klasična stranka. V programu že ima grandiozne gradbene projekte, dvomim pa, da bodo oživili gospodarstvo, prej javno-privatno partnerstvo oziroma korupcijo. Poskušali bodo omogočiti potrošnjo na kredit, kar pomeni zadolževanje, poglabljanje krize. Sem zelo pesimističen. Glavno mesto in država bosta šla po poti eksotičnih diktatorjev, ki izvajajo potrošnjo na kredit po principu igre in kruha, vendar brez kruha in na kredit. Ne bo blagostanja, niti dolgoročno. Računa se na potrošnike, ki ne obstajajo, ker nimajo kupne moči. Sodeč po predvolilnem programu iz krize še ne bomo prišli.«</blockquote></div><br /><div style="text-align: justify;">Primož Kraševec, avtor teh vrstic, sicer dodaja pogojni <i>razen </i>(razen če se ne prebudi levica in ponudi alternativo menedžerskemu diskuzu). Nedvomno bo ponovno oblikovanje levice ena izmed nalog, ki čaka Slovence v težkih letih, ki so pred nami. Kajti je Janković je Frankenstein, ki ga je ustvarila prav ta levica (in tu ne mislim le na znamenito Ropovo "točno polit'ka te je nastav'la, jez sem te nastavil!"). Toda vsak bo moral delati iz svoje pozicije. </div>Luka Lisjakhttp://www.blogger.com/profile/16510226651750793222noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-91039188922156385722011-12-02T23:50:00.007+01:002011-12-03T01:34:09.886+01:00Volilni poziv<div style="text-align: justify;">Že dolgo nisem objavil nobenega zapisa na tem blogu in ta molk se je razširil tudi na čas predvolilne kampanje, za katero sem - mislim, da je to jasno - zelo zadovoljen, da je prišlo. Ta moj dolgi volilni molk se bo morda komu zdel presenetljiv, a ni naključen. Tudi na socialnih omrežjih, na katerih sem bil v zadnjem času bolj aktiven (predvsem na <a href="http://twitter.com/#!/llisjak">twitterju</a>), sem svoje komentarje omejil na kritično (pogosto ironično, mestoma sarkastično) spremljanje volilne kampanje in z njo povezanih kolobocij. Namenoma pa sem vzdržal kakršnegakoli agitiranja za določeno politično stranko. Tudi zato, ker so bile ob letošnjih volitvah moje simpatije enakomerno razdeljene med različne politične stranke (<span class="Apple-style-span">oh, nesrečna slovenščina, tvoja dvojina mi onemogoča, da bi bil povsem iskren in hkrati ohranil dvoumnost!</span>) in sem se tudi sam precej časa odločal, kateri izmed njih (<span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span">nazadnje sem se odločil za dvoumnost na škodo iskrenost</span><span class="Apple-style-span">i</span></span>) naj zaupam svoj glas. Priznam, da sem v tej prednosti državljanske izbire, za katero sem bil ob vseh dosedanjih državnozborskih volitvah prikrajšan, zelo užival.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Dvoumnost ohranjam tudi v pričujočem zapisu. Ne želim agitirati za nobeno konkretno stranko. Kljub temu pa čutim, da se moram pred volitvami jasno izreči. S tistimi, ki dajo nekaj na moje mnenje, bi zato rad delil svojo zadnjo refleksijo pred začetkom volilnega molka. Bolj kot za refleksijo gre za skrb.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Mislim, da so v Sloveniji potrebne spremembe. Mislim, da je potrebna zamenjava na političnem vrhu. Zato upam, dragi prijatelji in drugi bralci, da boste tako kot jaz v nedeljo oddal glas za katero izmed strank, ki v zadnjih 3 letih niso bile v vladni koaliciji.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Seveda z dvema izjemama. O prvi (SNS) ne gre izgubljati besed; drugi pa jih je nekaj (žal) treba.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Menim, da bi morebitna relativna zmaga <i>Zorana Jankovića</i> na teh volitvah pomenila katastrofo za našo državo. Tudi kdor (za razliko od mene) ne dvomi o njegovih dobrih namenih, mora priznati, da gre za politika, ki ni dorasel vlogi predsednika vlade. Pri tem želim poudariti, da moja ocena ne temelji na <i>a priori</i> osebni antipatiji do njegove osebe ali na kritiki njegovih značajskih potezah ali drugih osebnih okoliščin (navsezadnje sem tudi sam večkrat pohvalil njegovo županovanje v Ljubljani). </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Prepričan sem, da bi pomanjkanje konsistentne gospodarske in politične vizije, kadrovska šibkost njegove stranke in njena organska povezanost z vplivnimi skupinami, ki so v veliki meri sokrive za klavrno stanje slovenske stvarnosti, v teh kriznih časih pomenila zastoj vsakršnih resnih in premišljenih reformnih politik, ki jih potrebujemo za postopen izhod iz krize. Avtokratstvo, ekonomski populizem in nepotizem, ki ga je pokazal v upravljanju Ljubljane - skupaj z njegovim pomanjkanjem vsakršne evropske vizije (pri čemer je pomanjkljivo znanje tujih jezikov več kot le nevšečna osebna okoliščina!) so razlogi, na podlagi katerih ocenjujem njegov morebitni uspeh za nevarnega. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Glede na dosedanje izjave predsednika republike je jasno, da bi relativna zmaga Pozitivne Slovenije pomenila imenovanje Jankovića za mandatarja. S tem bi namesto razrešitve troletne politične agonije dobili samo še poslabšano verzijo t.i. "levega trojčka". Poslabšano, v kolikor bi ji bil dodan neodgovorni in programsko nekonsistentni avtokratski populizem. V trenutku, v katerem smo zdaj, si takšne zaostritev politične nestabilnosti ne moremo privoščiti.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Po zadnji anketi javnega mnenja, ki jo je danes objavila revija <i>Mladina</i>, se je razlika med obema največjima strankama zmanjšala na vsega 4%. Obenem je podpora dosedanji največji vladni stranki (verjetno zaradi pohvalne bojevitosti njenega predsednika ter njeni odločni in konsistentni obrambi svojih programskih izhodišč) znatno povečala. To pomeni, da je še vedno mogoče, da se sedanja politična elita, ki smo jo v preteklih mesecih imeli že za odpisano, znova vrne na oblast - čeprav v drugačni (po mojem mnenju mnogo slabši) preobleki.<br /><br />V reviji so ta trend pospremili s komentarjem, da ne gre izključiti <i>totalnega preobrata</i>. Mišljen je seveda preobrat volilnega trenda zadnjih mesecev. Le kratkovidno politikantstvo, ki postavlja osebnostno antipatijo in malenkostne politične zamere nad resen premislek o tem, kaj je dobro za državo, se lahko takšnega preobrata veseli. Tudi tisti, ki se identificirajo z levo politično tradicijo in zagovarjajo progresivne vrednote, si takšnega preobrata ne morejo želeti - jasno je namreč, da tiste stranke, ki v Sloveniji predstavljajo politično levico, iz različnih razlogov niso zmožne konsistentne reformne politike. To nezmožnost so dodobra pokazale v zadnjih letih in zaradi te nezmožnosti bomo pojutrišnjem odšli na prve predčasne volitve pri nas. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Z nečem pa se z <i>Mladininimi </i>uredniki strinjam. <i>Totalni preobrat ni nemogoč</i>. Priča smo mu bili tako leta 2004 kot leta 2008, ko so o zmagovalcu volitev odločili zadnji dnevi in se je sprememba zgodila tako hitro, da so jo ankete komajda zaznale. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Zato pozivam vse tiste, ki razmišljajo podobno kot jaz in delijo podobne upe in bojazni o prihodnosti Slovenije, da se v nedeljo<i> odpravijo na volitve</i> ter glasujejo razumno in odgovorno. To pomeni bodisi za eno od treh strank "slovenske pomladi" (SDS, SLS, N.Si), za <i>Državljansko listo Gregorja Viranta</i> ali za stranko Trajnostni razvoj Slovenije. To so po mojem prepričanju edine politične sile, ki lahko (vsaka iz svojega programskega in vrednostnega vidika) pozitivno pripomorejo k razvoju Slovenije v naslednjih letih. Bodisi na vladi ali v opoziciji.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Predvsem pa naj se nihče - nihče! - ne vzdrži glasovanja z izgovorom, da je že vse odločeno ali da je zmagovalec že znan. Nič še ni odločeno. Kot je ob prvih demokratičnih volitvah v post-frankistični Španiji zapisal znani katalonski pesnik: <i>Vse je za postoriti - in vse je mogoče</i>!</div>Luka Lisjakhttp://www.blogger.com/profile/16510226651750793222noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-67322827842971938562011-04-06T21:31:00.000+02:002011-04-07T01:31:52.120+02:00Okrevanje<div style="text-align: justify;">STA poroča, da je predsednik Türk po operaciji v Avstriji že doma in da bo že jutri začel delati. Mi mu seveda želimo uspešno okrevanje, obenem pa mu pripročamo, da si vzame še kakšen dan počitka. Ali teden. Ali mesec. Lahko tudi več mesecev ...</div>Unknownnoreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-19556714371653931802011-03-25T02:07:00.002+01:002011-03-25T02:08:49.326+01:00O grabežljivosti konservativne ideologijePustimo se torej o grabežljivosti poučiti nekomu, ki se na to dobro spozna:<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/3Wm_A6NwyBs" title="YouTube video player" width="460"></iframe>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-5272845020725191562011-03-07T17:26:00.003+01:002011-03-08T21:44:33.534+01:00Znova o pokrajinah<div style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;">Pred dnevi je<a href="http://www.dhg.si/"> Društvo humanistov Goriške</a> na <a href="http://dhgoriske.blogspot.com/">svojem blogu</a> objavilo odgovor na anketo tednika <i>Demokracija </i>o zadnjem vladnem predlogu glede regionalizacije Slovenije. Društvo se je v preteklih letih že večkrat </span>javno oglasilo glede te teme. Prejšnji teden je DHG na pobudo <a href="http://www.forumzagorisko.si/">Foruma za Goriško</a> in skupaj z drugimi sedmimi društvi, ki delujejo na območju Goriške, že drugič poslal odprto pismo predsedniku vlade, v katerem smo protestirali proti novemu predlogu ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan in proti načinu, kako je vlada zastavila projekt regionalizacije Slovenije.<br />
Zaradi aktivnosti društva glede problematike regionalizacije je vodstvo društva kontaktirala novinarka <i>Demokracije in zaprosila </i>in zaprosila za sodelovanje pri anketi o tem vprašanju. S predsednico društva Marijano Koren sva oblikovala odgovore na vprašanja, ki jih je na društvo naslovil omenjeni tednik. Zdaj jih na svojem blogu objavljam še jaz.</div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhulyrCf0cLers8EHNC5ZzwRMo99KYttev1CHV_X3p3VO22QCzXnKOKPWayXygDHnAliO5bU2_3xRTWc3Nrkznth8CJ1x8NCYGjfJNS-UFghZjhB10aFNx6KQj_HHpmBmUIpT6A7A/s1600/sk_51a861cb-6e98-482a-9379-ee530f700044.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="211" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhulyrCf0cLers8EHNC5ZzwRMo99KYttev1CHV_X3p3VO22QCzXnKOKPWayXygDHnAliO5bU2_3xRTWc3Nrkznth8CJ1x8NCYGjfJNS-UFghZjhB10aFNx6KQj_HHpmBmUIpT6A7A/s320/sk_51a861cb-6e98-482a-9379-ee530f700044.jpg" width="320" /></a></div><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; margin-left: 36pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; text-align: justify; text-indent: -18pt;"><b><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><span style="color: black;">1.)<span style="font: normal normal normal 7pt/normal 'Times New Roman';"> </span></span><span style="color: black;">Kaj bi predlagana rešitev ministrstva glede pokrajin konkretno pomenila za Goriško?</span></span></b></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Predlagana rešitev bi bila zelo slaba tako za Goriško kot za celotno Primorsko. Enotna primorska pokrajina s sedežem v Kopru bi težko zaživela. Gre za dve precej različni geografski enoti. Obstaja sicer skupna primorska identiteta, a prometno, gospodarsko in tudi politično gre za bolj različni enoti kot sta recimo savinjski in podravski del Štajerske, ki bosta po tem predlogu tvorili vsaka svojo pokrajino. Ne moremo razumeti, zakaj vlada vsem argumentom navkljub vztraja pri enotni Primorski. Argumentov v prid tej rešitvi do sedaj še nismo slišali, zgolj nekatere čustvene izlive: iz izkušnje pa vemo, da se za spodbujanjem emocij pri tako praktičnih vprašanjih, kot je regionalizacija, po navadi skrivajo parcialni interesi. </span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Za Goriško bi takšna predlagana pokrajina ne pomenila izboljšave, temveč kvečjemu poslabšanje položaja. Nova Gorica bi izgubila svojo naravno in zgodovinsko funkcijo regijskega središča; Koper pa to nikakor ne bi mogel postati, ker za to nima nikakršnih pogojev. Noben del Goriške nikoli ni in nikoli ne bo mogel gravitirati proti Kopru, poleg tega pa je v Kopru poznavanje goriških problematik še slabše kot v Ljubljani. To bo zato mrtvorojena pokrajina. Jasno nam mora biti, da se Novogoričani v nobenem primeru ne bodo sprijaznili s takšno pokrajino, zato se bo takoj po njeni morebitni ustanovitvi oblikoval nekakšen goriški »separatizem«, ki bo najbrž zbral dovolj moči, da bo blokiral učinkovito sprejemanje političnih odločitev. To bo v končni fazi škodovalo tako Obali kot Goriški.</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Poudariti moramo, da bo ustanovitev enotne pokrajine privedla k neučinkovitim regijskim politikam na Goriškem: ker gre za strateško izjemno pomembno obmejno pokrajino, ima to lahko globoke daljnoročne posledice za celotno državo.</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: center;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; margin-left: 36pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; text-align: justify; text-indent: -18pt;"><b><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><span style="color: black;">2.)<span style="font: normal normal normal 7pt/normal 'Times New Roman';"> </span></span><span style="color: black;">Katere rešitve zastopate in kaj naj bi doprinesle ljudem?</span></span></b></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Zavzemamo se za takšno oblikovanje pokrajin, kjer se bo upoštevalo predvsem ekonomske, zgodovinske in prometne dejavnike, pri čemer je seveda zelo pomembna tudi identiteta prebivalstva. Pokrajina bo lahko zaživela in opravljala svojo institucionalno vlogo le, če se bodo državljani z njo identificirali. V nasprotnem primeru bo mrtvorojena tvorba, ki bo prinesla samo dodatne težave. Način razprave o pokrajinah, kjer se išče nekakšno magično številko (šest, osem, dvanajst, štirinajst pokrajin), se nam zdi povsem brezpredmetna: o številu pokrajin lahko govorimo šele na koncu, po tehtni analizi na samem terenu. Zadnje čase pa izgleda, kot da vsi želijo iz klobuka potegniti številko, ki bo sama po sebi rešila vprašanje. Takšna ruleta ni samo neumna, temveč tudi škodljiva, ker nas odvrača od resničnih vprašanj pri regionalizaciji, ki je zapleten projekt. Pri oblikovanju pokrajin je potrebno izhajati iz konkretnih dejavnikov in interesov.</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Poleg tega je potrebno skrbno pretehtati stroške dodatne birokracije, ki bi se vzpostavili pri regionalizaciji, in jih primerjati s koristmi, ki bi jih doprinesla decentralizacija Slovenije. Izogniti bi se morali situaciji, ko bi regionalni uradi prinesli preveč dodatnih delovnih mest v javnem sektorju, ki je v Sloveniji že tako preveč razraščen. Regionalizacija ima smisel, če jo bo spremljala reorganizacija javne uprave, kjer se bo del državnih uslužbencev »preselilo« na pokrajinske uprave. Skrben premislek o koristih in stroških utegne dvigniti debato o regijah iz dnevnopolitičnega kramljanja v trezen premislek o nacionalnem interesu.</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><div style="color: #191919;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Marsikateri državljani ne čutijo potrebe po ustanovitvi pokrajin, ker vprašanja regionalne politike ne občutijo kot pomembnega dejavnika v svojem vsakodnevnem življenju. Kljub temu pa se pomanjkanje učinkovite in konsistentne regionalne politike v Slovenije kaže na številnih področjih, ki posredno vplivajo na življenje ljudi, čeprav se </span><span class="Apple-style-span" style="color: black;">tega </span><span class="Apple-style-span" style="color: black;">mnogi ne povsem zavedajo. Tisti, ki delujemo v kulturni in društveni dejavnosti, smo dnevno soočeni s paradoksi, ki so posledica zastoja v procesu regionalizacije. Obstajajo številne institucije regionalnega značaja (gledališča, muzeji, knjižnice itd.), ki nimajo učinkovito urejenega financiranja. Ker nimamo pokrajin, ki bi bile ustrezne vmesne enote, ki bi se ukvarjale z ustanovami regionalnega značaja, so te institucije odvisne bodisi od oddaljenega centra bodisi bremenijo proračune občin: po navadi ene same občine, tiste, v kateri imajo te institucije sedež. Kot primer lahko vzamemo kar naše društvo: čeprav smo društvo regionalnega značaja in so naši projekti namenjeni prebivalcem celotne pokrajine, se naše financiranje napaja skoraj izključno iz sredstev, ki nam jih precej velikodušno namenja mestna občina Nova Gorica. Širše gledano to pomeni dvoje: da na številnih področjih sploh nimamo regionalne politike (ne obstaja regionalna politika za področje kulture, mladinskih dejavnosti, pa tudi turizma, prometa itd.) in da zato mestna občina prostovoljno prevzema nase nekatere obveznosti, ki bi jih po vsej logiki morale izvajati pokrajina. Njen proračun je zaradi tega neprimerljivo bolj obremenjen kot proračun drugih občin, ker poleg svojih občanov servisira tudi prebivalce širše regije. Za zdaj se lahko tolažimo, da to velja tudi za vsa ostala regijska središča. Če bo pa prišlo do ustanovitve pokrajin v skladu z vladnim predlogom, bomo priča nedopustni situaciji: mestna občina Nova Gorica bo še skoraj gotovo naprej vzdrževala večji del svoje regijske infrastrukture (preprosto zato, ker je in bo ostala regionalno središče: to je družbeno in geografsko dejstvo, ki ga noben zakon ne more spremeniti), nekatere druge mestne občine pa bodo tega razbremenjene, ker bo njihove pristojnosti prevzela pokrajina. To bo Novo Gorico (pa tudi Kranj, Slovenj Gradec in mogoče še kakšno drugo središče) postavilo v slabši položaj od ostalih mestnih občin in oslabilo njeno konkurenčnost in učinkovitost. Jasno je, da je za Novo Gorico in za celotno regijo takšna situacija dolgoročno pogubna.</span></div></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; margin-left: 36pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; text-align: justify; text-indent: -18pt;"><b><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><span style="color: black;">3.)<span style="font: normal normal normal 7pt/normal 'Times New Roman';"> </span></span><span style="color: black;">Kako so Vaše pobude sprejeli na Vladi RS in kako poteka dialog?</span></span></b></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Kolikor nam je znano, se na vladi na našo pobudo do sedaj še niso odzvali.</span><br />
<span style="color: black; font-family: inherit;"><br />
</span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEizx8iFv5MF8m5p3rK_CSRRM9ra6YevBL_RRgtX6EX3BgRzGOUCGd41HXiurfURrt50vv8PuIMuJxRbs8H7ELwAIEdfisM0hvvScdy0s67dlbh9Yx1H6WI4jm5zIIAz8cub0gtEtw/s1600/633553567251967570_21.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="225" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEizx8iFv5MF8m5p3rK_CSRRM9ra6YevBL_RRgtX6EX3BgRzGOUCGd41HXiurfURrt50vv8PuIMuJxRbs8H7ELwAIEdfisM0hvvScdy0s67dlbh9Yx1H6WI4jm5zIIAz8cub0gtEtw/s320/633553567251967570_21.jpg" width="320" /></a></div><span style="color: black; font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; margin-left: 36pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; text-align: justify; text-indent: -18pt;"><b><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><span style="color: black;">4.)<span style="font: normal normal normal 7pt/normal 'Times New Roman';"> </span></span><span style="color: black;">Na predsednika vlade ste naslovili odprto pismo. Za kašne rešitve se v njem zavzemate? Kaj želite z odprtim pismom doseči?</span></span></b></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">V Društvu humanistov Goriške smo se pridružili odprtemu pismu, ki ga je oblikoval Forum za Goriško. V njem smo pozvali predsednika vlade, naj se aktivneje vključi v projekt regionalizacije in naj ga ne prepusti neodgovornim politikantom. Jasno smo se zavzeli za ustanovitev Goriške pokrajine: prepričani smo, da predsednik vlade kot domačin razume potrebo in smiselnost njene ustanovitve. Od njega pričakujemo, da se bo izpostavil za nekaj, za kar sam dobro ve, da je nujna in racionalna rešitev. Če tega ne bo storil, tega žal ne bomo mogli razumeti drugače, kot da je popustil lobijem in parcialnim interesom ali se uklonil kratkoročnim političnim kalkulacijam. S pismom smo ga hoteli opomniti, kaj velikanska večina ljudi, institucij in civilne družbe v njegovi regiji, ne glede na politično pripadnost, pričakuje od njega.</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; margin-left: 36pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; text-align: justify; text-indent: -18pt;"><b><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><span style="color: black;">5.)<span style="font: normal normal normal 7pt/normal 'Times New Roman';"> </span></span><span style="color: black;">Se je predsednik vlade že odzval na Vaše odprto pismo in kaj od odziva pričakujete?</span></span></b></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: inherit;">Zaenkrat odziva, kolikor nam je znano, ni bilo. Upamo, da bomo lahko s pismom končno spodbudili široko, poglobljeno in temeljito razpravo. Vemo, da so argumenti na naši strani, zato ne zahtevamo ničesar drugega od resne in utemeljene debate s tistimi, ki odločajo o regionalnih politikah.</span><br />
<span style="color: black; font-family: inherit;"><br />
</span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgr-NmoubtH-3u8TDaoZHJkN28otrWoCL3ZHj3UnmK4ods6SZnxV75esxZQSQs0JAGayeeVQp-fr7MtrvYicGR09PbbnS5BEx3bFEdWq7Z7preKhfPEyd-o0X1ziW-FSQ9bUNqKjw/s1600/sz5_du%25C5%25A1ka.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><img border="0" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgr-NmoubtH-3u8TDaoZHJkN28otrWoCL3ZHj3UnmK4ods6SZnxV75esxZQSQs0JAGayeeVQp-fr7MtrvYicGR09PbbnS5BEx3bFEdWq7Z7preKhfPEyd-o0X1ziW-FSQ9bUNqKjw/s320/sz5_du%25C5%25A1ka.jpg" width="320" /></span></a></div><span style="color: black; font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; margin-left: 36pt; margin-right: 0cm; margin-top: 0cm; text-align: justify; text-indent: -18pt;"><b><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><span style="color: black;">6.)<span style="font: normal normal normal 7pt/normal 'Times New Roman';"> </span></span><span style="color: black;">Je možno, da se oblikovanje pokrajin spelje že v letošnjem letu, kot si to želi ministrica? Bodo pristojni dosegli konsenz z lokalno skupnostjo?</span></span></b></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div class="MsoNormal" style="color: #191919; line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><span style="color: black;">Predsednik vlade je pred kratkim dejal, da oblikovanje pokrajin ni prioriteta te vlade. Če upoštevamo hitrost, s katero vlada sprejema ukrepe, ki jih je označila za svojo prioriteto, mislimo, da regionalizacije v tem mandatu ni pričakovati. Poleg tega je za sprejetje pokrajinske zakonodaje potrebna dvotretjinska večina, do česar najbrž ne bo prišlo. V zadnjih dveh letih je projekt – tako se nam vsaj zdi – povsem zastal: težko je pričakovati, da bodo v naslednjem letu in pol uspeli nadomestiti zamujeni čas. Tako, kot je nova ministrica zastavila projekt, mislimo, da konsenz z lokalnimi skupnostmi ne bo mogoč. Predlog, ki smo ga videli, ne more biti izhodišče za resno razpravo. Mislimo, da ne govorimo samo v svojem imenu, ko rečemo, da se nam je za tistim, ki se ukvarjamo z vprašanjem regionalizacije, zadnji predlog ministrice Trobec Bučan zdel nesramno norčevanje iz zdrave pameti. Ne vemo, če smemo tolažiti z dejstvom, da ga nihče ni vzel resno: očitno tudi sama ministrica ne, saj se je od njega po nekaj tednih distancirala. Razumeli bi, če bi se vlada odločila, da projekt regionalizacije začasno zamrzne: tako pa enostavno in preprosto ne vemo, pri čem smo. Ne vemo, kateri predlog je mišljen resno in kateri je namenjen zgolj tolaženju javnosti, da projekt ni zastal in da ministrstvo dejansko nekaj počne. To ustvarja mnoge frustracije in oddaljuje možnost racionalnega soočenja mnenj. Nesprejemljivo pa se nam zdi, da se je k tako pomembnemu projektu pristopilo s takšno površnostjo in nonšalanco. Od vladajoče politike bi pričakovali več resnosti.</span><span style="color: black;"> </span></span></div>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-42969085513472003732011-02-15T18:03:00.005+01:002011-03-08T21:49:44.018+01:00Berlusconi in ženske<div style="text-align: justify;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiIm43_hXl-nqRdHGL3McTW5XBYeaxs0zIsLhYf_QlXQsyIww1e7-Stf_2HDvqb_6SRY5-0QB8RHYkqFGMbGyIZJ9X0oD1ueAKUbEQDzkMmZjNhB7In8_b72gc-r6a6JzclTSMvDA/s1600/silvio-berlusconi-mostra-il-dito-medio.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="292" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiIm43_hXl-nqRdHGL3McTW5XBYeaxs0zIsLhYf_QlXQsyIww1e7-Stf_2HDvqb_6SRY5-0QB8RHYkqFGMbGyIZJ9X0oD1ueAKUbEQDzkMmZjNhB7In8_b72gc-r6a6JzclTSMvDA/s320/silvio-berlusconi-mostra-il-dito-medio.jpg" width="320" /></a></div><br />
Prav z veseljem opazujem, kako Berlusconiju počasi drsi oblast iz rok. Ne delam si prav nobenih utvar: glede na porazno stanje opozicije in velikansko stopnjo notranje mobiliziranosti njegovih podpornikov ne pričakujem večjih sprememb. Lahko se sicer zgodi, da bo njegova koalicija v določenem trenutku izbrala novega mandatarja: predvsem Severna liga gotovo nima namena, da bi Berlusconija reševala za vsako ceno, in kaj lahko se zgodi, da bo zahtevala imenovanje novega mandatarja (v tem primeru najverjetneje finančnega ministra Tremontija) ali celo razpis predčasnih volitev. A to še ne pomeni konec berluskonizma niti nujno konec Berlusconija kot političnega voditelja. V trenutni situaciji lahko to pripelje do še hujše ne-demokratične evolucije: če bo res prišlo do takojšnjih predčasnih volitev, ob obstoječem volilnem zakonu (znanem tudi kot <i>legge porcata </i>oziroma "zakon svinjarija") Berlusconijevi stranki (ki ravno v teh tednih zopet spreminja ime) zadostuje relativna večina (27% ali 28% bi bilo povsem realno), da dobi absolutno večino v parlamentu. Naj pri tem niti ne omenimo, da nimajo volilci nobene možnosti izbire med posameznimi kandidati in da si lahko Berlusconi dobesedno po svoji volji prikroji večino v parlamentu, v kolikor ni nobene druge stranke, ki bi prehitela njegovo Ljudstvo svobode (<a href="http://www.julienews.it/notizia/politica/berlusconi-reinventa-il-pdl-nuovo-logo-e-nuovo-nome/63185_politica_0_.html">ali kakorkoli jo bo preimenoval</a>). In te, ob katatoničnem stanju opozicijske Demokratske stranke, trenutno ni na vidiku.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Vendar, kot rečeno, ne glede na omejene možnosti kakršne koli resnične spremembe, z zadovoljstvom opazujem njegovo vse večjo izolacijo.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Zdaj je postalo že jasno, da je dokončno izgubil podporo katoliškega tiska, čeprav ima še vedno nekaj vplivnih zaveznikov v italijanski škofovski konferenci. Danes me je pozitivno presenetil uvodnik katoliškega tednika<i> Famiglia cristiana</i>, ki je na prvi strani pozdravil novico, da se bo moral Berlusconi zagovarjati pred milanskim sodiščem zaradi suma prostitucije mladoletnic in zlorabe javnega položaja (ker je, za tiste, ki še ne veste, svojo mladoletno "prijateljico" Ruby rešil iz rok policije s klicem na kvesturo, v katerem je pristojnim natvezil, da je dotična mladenka Mubarakova vnukinja in jo je zatorej potrebno izpustiti, da bi preprečili diplomatski spor z Egiptom). Uvodničar največjega katoliškega časnika v Italiji pa je pri tem dodal še nekaj: naključje je hotelo, da je sodni senat, ki bo sodil premieru, sestavljen iz samih žensk.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Tako piše, uvodničar: "Sodba je v rokah treh gospà. Takoj nam pade na misel <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Nemeza">nemeza</a>. Ti, Berlusconi, si se na nespodoben način posluževal žensk; one same ti bodo sodile."</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Odmislimo za trenutek zlorabo javnega položaja (ki je tu najpomembnejše) in se osredotočimo na zasebni del škandala. Kar se mene tiče, je to, kar Berlusconi počne znotraj visokih ograd svoje vile (ki jo je dobil tako, da je v sedemdesetih letih opeharil mladoletno siroto, ki jo je podedovala od pokojnega očeta) popolnoma irelevantno. Ne zgražam se zaradi domnevne prostitucije niti zaradi mladoletnic (navsezadnje gre za čisto "tehnično" vprašanje, kdaj je neka mlada udeleženka na zabavi praznovala 18. rojstni dan). Gre za nekaj drugega.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Berlusconi je stari pohotnež. To je očitno. A kaj to pravzaprav pomeni? </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Napačno je razumeti pohoto kot nekakšen presežek libida. Nikakor! Pohota je, tako kot vsi grehi, nekaj povsem drugega. Je pokvarjenost človeške narave, ki od znotraj uničuje človeka in ga pripelje do tega, da s sočlovekom ni več zmožen vzpostaviti pristnega stika, da ga dojema le kot sredstvo za dosego svojih egoističnih, idiotskih užitkov. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Nismo potrebovali seksualnih škandalov zadnjih dveh let, da bi izvedeli, da je Berlusconi pohotnež. To smo lahko videli v načinu, kako se vede do vseh žensk v svoji bližini, iz njegovih nedostojnih šal, iz njegove diskreditacije politične nasprotnice zaradi njene neprivlačnosti. In še bi lahko naštevali. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Tudi to nas uči Katoliška cerkev v svojem moralnem nauku: greh, tudi kadar je storjen v sferi privatnosti, ni nekaj strogo privatnega. To pa zato, ker se tiče osebe kot take, v njeni celoti, in vpliva na njeno celotno vedenje. Ne izteče se v grešnem dejanju, temveč se - v kolikor ne pride do spokoritve, <i>metanoia </i>- razširi v način človekovega odnosa do stvarstva in soljudi. Dokler na koncu ne postane družbena vez. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Berlusconi ni pohotnež, zato ker so mu - kot si rad dopoveduje sam sebi - všeč mlade punce. Pohotnež je zato, ker je njegov odnos do žensk popolnoma izkrivljen, ker jih ne zna dojemati drugače kot potencialne udeleženke njegovih znamenitih <i>bunga bunga</i> zabav. In nazadnje zato, ker je kot gospodar medijskega in političnega prostora - kot <i>sultan</i>, kot mu pravi politolog Giovanni Sartori - iz pohote naredil sistem političnega in družbenega napredovanja. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Zato ima uvodničar <i>Famiglie cristiane</i> enkrat toliko prav: pregrešil se je zoper ženske in neka globoka pravica je v tem, da mu bodo prav ženske sodile glede tega.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Tisti, ki znate vsaj malo italijansko, si lahko v spodnjih posnetkih pogledate nekaj primerov sultanovega odnosa do žensk. Pri nekaterih, žal, niti znanje jezika ni potrebno.</div><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/NJO5VJvx-rM" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/WlY5UeYeePs" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/4XSBr7nPlWE" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/mOT-kV8FSOo" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/A7NPMHqAI8E" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/HgomjfYhi3w" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/Ok93bNqQRBQ" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/1Um--fClZWY" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/nuZv1tK2l34" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/O5B3r7Py2h4" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/WPdr4LctMW0" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/g-0FdHDf7ZE" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/aq9b-3iRRPI" title="YouTube video player" width="480"></iframe>Unknownnoreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-40617394234439714572011-02-11T09:13:00.335+01:002011-02-20T00:49:17.728+01:00Nevarna igra užaljenosti<div style="text-align: justify;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbUsAMMaeWbUsDHyVq8FaCXvsSGxdcO44MQ2T3kdv37WDsZXSeBbAEwIE5luYNwMkiHlYjfF92kgKe9fUU5yrmOyvywXH93UuOAzt6np02DUIgcv63D3Docn8vewN4q3sLIWjvhQ/s1600/turk.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="218" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbUsAMMaeWbUsDHyVq8FaCXvsSGxdcO44MQ2T3kdv37WDsZXSeBbAEwIE5luYNwMkiHlYjfF92kgKe9fUU5yrmOyvywXH93UuOAzt6np02DUIgcv63D3Docn8vewN4q3sLIWjvhQ/s320/turk.jpg" width="320" /></a></div><br />
Od stvari, ki mi gredo pri sonarodnjakih najbolj na živce, je to, kako zlahka Slovenca užališ. To velja, če se smem poslužiti malo <i>Völkerpsychologie</i>, zlasti za slovenska plemena na drugi, jugoslovanski strani nekdanje rapalske meje. Vsaj med nami, Goričani, se je težje delati užaljenega: neznosno mora biti živeti med Goričani, če se ne moreš privaditi grobega in neusmiljenega humorja, ki vlada v teh krajih in ki dela naše ozračje krepkejše in znosnejše kot marsikje drugod. Od lastnosti svojega sodeželana Boruta Pahorja najbolj cenim ravno to, da ni v njem niti kančka kranjske zamerljivosti in užaljenosti.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">To žal ne velja ne za našega predsednika republike, ki se večkrat obnaša kot navadna mila jera, ne za vodjo opozicije, čigar zamerljivost je že pregovorna in jo lahko upravičeno imamo za eno izmed zgodovinskih silnic sodobne slovenske politične zgodovine. Kot Ahilova jeza, je Janezova zamerljivost junaška lastnost epskih razsežnosti, vredna - morda ne ravno opevanja, gotovo pa upoštevanja ob razmišljanju o toku slovenske politične zgodovine v zadnjih petindvajsetih letih. In tega ne mislim nujno slabo in sploh ne sarkastično.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">V zadnjih dnevih se je med največjo opozicijsko stranko in predsednikom republike vnel nov spor (pravilneje bi se mu reklo obračunavanje), o katerem bomo nemara še spregovorili. Na vrhuncu polemike se je oglasil predsednik Türk in v intervjuju za <i>Mladino</i> predsednika največje opozicijske stranke razglasil za "premetenca, čigar politiko je potrebno odločno zavrniti", saj da gre za nekaj podobnega ameriški <i>Tea Party</i>. V plemeniti skrbi, da bi to globoko sporočilo doseglo vesoljno slovensko progresivno javnost, je uredništvo <i>Mladine </i>(tega vztrajnega in častivrednega trobila sodobnega slovenskega naprednjaštva, čigar zvestoba sedanji oblasti je že skoraj ganljiva) te Turkove izjave z mastnimi črkami objavilo na naslovnici.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><b>Janšizem in türkizem</b></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Že dlje časa pozorno spremljam izjave predsednika Türka. Kot zgodovinarja politične misli me zanimajo ideološke in strateške motivacije, ki se skrivajo za pragmatičnimi in taktičnimi potezami političnih akterjev. Türkovega nasprotnika v tej tretjerazredni telenoveli, ki smo ji priča zadnje dni, sem že spregledal. Po letih temeljitega razmišljanja, branja in študiranja, mislim, da sem zapopadel - ne osebne mentalitete, temveč prav politično misel Janeza Janše. Mislim, da lahko govorimo o <i>janšizmu </i>kot o koherentem sistemu politične misli; ob priliki bom napisal kratko študijo o tem, a to bo na drugem času in kraju in v drugačnem registru. Za zdaj preizkušam svoj model tako, da napovedujem njegove reakcije: zaenkrat se še nisem zmotil in če me kdaj nekoliko preseneti (kot pri celotni zgodbi okoli <i>druge republike</i>), se kmalu izkaže, da je stvar mnogo bližja mojim začetnim napovedim. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Predsednika Türka še nisem povsem zapopadel. Zdi pa se mi, da sem razumel njegovo pojmovanje inštitucij: izhajajoč iz govorov, omemb, pripomb, intervjujev, ki jih je podal v zadnjih dveh letih. In moram priznati, da mi slika, ki se mi izrisuje pred očmi, ni niti malo všeč. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><b>Türk kot slovenski Viktor Orbán?</b></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">V zadnjih tednih je postalo priljubljeno, med zadnjimi preživelimi na levičarskem medijskem in intelektualnem Titaniku, Janšo in njegovo stranko primerjati z madžarskim <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Fidesz">Fidesz</a>-om. Takšna manipulacija se mi zdi povsem legitimna in se nad njo ne mislim zgražati: v trenutnih razmerah se mi zdi razumljivo, da skuša levica v strahu pred svojo usodo nasprotnika prikazati kot nekoga, ki utegne v primeru zmage prevzeti vse vzvode oblasti in tako ogroziti politično pluralnost v državi, kot je to storila (tako gre levo-liberalna mantra, ki tokrat ni daleč od resnice) madžarska desnica po zadnjih volitvah. Vsekakor je bolje, da SDS primerjajo s Fideszom (ki je navsezadnje prav tako član Evropske ljudske stranke) kot z nacisti (kot si je pred dobrim letom prvi privoščil minister za visoko šolstvo, pred dvema tednoma pa še ministrica za notranje zadeve). Toda če dejansko obstaja politik v Sloveniji, ki po svojem miselnem ustroju spominja na madžarski Fidesz, je to prav Danilo Türk. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Türkov problem je, da demokracije ne razume kot sistema uteži in protiuteži (<i>checks and balances</i>), kjer vsakdor opravlja svojo nalogo v skladu z institucionalno vlogo, ki jo zaseda, temveč razmišlja v kontekstu nekakšne "institucionalne sinergije", kjer bi morali vsi težiti k istemu cilju. Pri tem lahko seveda jasno prepoznamo Kučanov vpliv, a to je obenem natanko tisto, kar Orbánov <i>Fidesz </i>pojmuje pod znamenito krilatico<i> nemzeti együttműködés</i> ali nacionalno sodelovanje. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Janši lahko očitamo marsikaj; a ne tega, da ne razume vloge institucij v igri uteži in protiuteži. Ko je predsednik vlade, se obnaša kot predsednik vlade; ko je v opoziciji, se povsem identificira z vlogo vodje opozicije; ko je minister, zvesto opravlja vlogo ministra (nič čudnega, če ga je Janez Drnovšek nekoč, tik pred volitvami 2004, označil za "enega najboljših ministrov, kar sem jih imel v svojih vladah"). Lahko bi šli še nazaj: ko je bil v partiji, se je vedel kot zvesti komsomolec; ko je bil disident, je z vso svojo bitjo prevzel vlogo družbenega izobčenca in političnega kritika; ko je pisal članke proti JLA, je bil prepričan pacifist (to so bili časi, ko je Žižek javno hvalil njegove intelektualne sposobnosti, Niko Kavčič pa je v njem videl bodočega rešitelja slovenske reformistične levice); ko je postal minister za obrambo, je zgledno opravil svojo zgodovinsko vlogo. Njegovo "kameleonstvo", ki preseneča mnoge, ni nič drugega kot sposobnost v celoti prevzeti nase družbeno in politično pozicijo, ki jo zaseda. Ta njegova lastnost, iz katere se mnogi tako radi norčujejo, bi v resnici morala postati norma političnega obnašanja! V nasprotnem primeru dobimo predsednika vlade, ki se obnaša kot predsednik republike, ministra za visoko šolstvo, ki se ima za vodjo opozicijske stranke, predsednika protikorupcijske komisije, ki je prepričan, da je Antonio Di Pietro, ombudsmana, ki misli, da je <a href="http://24ur.com/novice/slovenija/hanzek-bo-preverjal-splet.html">moralna vest naroda</a>, in predsednika republike, ki misli, da je <a href="http://www.youtube.com/watch?v=h6y6rSwb960">moralna vest sveta</a>. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Ko vsak misli, da je nekaj drugega, kot je, se kaj hitro zgodi, da nihče ne dela tistega, kar bi moral. Predsednik vlade se igra velikega državnika in poziva nacijo k enotnosti, namesto, da bi se ukvarjal s stvarnimi problemi v svoji vladi in, navsezadnje, tudi v svoji stranki (ki mu že polzi iz rok). Namesto njega se nato v polemiko z opozicijo spušča predsednik republike, ki bi moral početi in govoriti, kar počne in govori premier.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><b>V čem je sploh problem?</b></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">V tem, da nima predsednik republike kaj kritizirati opozicije! Ko to počne, grobo zlorablja svoj položaj.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Vendar, ali je naloga opozicije, da kritizira (da, celo napada) predsednika republike? Načeloma ne. Se pa lahko zgodi. Tako je recimo v devetdesetih letih v Italiji takratna desna opozicija besno napadala predsednika Scalfara, ker se ni strinjala z njegovim posredovanjem v prid medijskega zakona, ki bi omejil Berlusconijevo medijsko premoč. Pred tem je bil njegov predhodnik Cossiga na udaru levice, sedanji predsednik Napolitano pa je pod stalnim napadom proti-berlusconijevske stranke Italija vrednot. Nobenemu od njih ni prišlo na pamet, da bi se lotil kritikom odgovarjati na njihovi ravni. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Odnos med opozicijo in predsednikom republike je asimetričen; slednji bi smel kvečjemu previdno odgovoriti, če bi ga napadala vladna, ne opozicijska stranka. In še to le, če bi presodil, da gre gre za napad na institucijo kot tako (torej na njegove pristojnosti), ne pa na njegovo osebno vodenje le-te.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Ali morda trdim, da Janša lahko kritizira Türka, ta pa se ne sme braniti!? V bistvu ja, nekaj takega. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">O načinu, kako se je opozicija lotila predsednika, si lahko vsak misli svoje. Ne smemo pa pozabiti - in mislim, da glede tega ne more biti protislovnih interpretacij -, da je spor med sabo in opozicijo začel Türk sam. Najprej s svojimi, milo rečeno, neposrečenimi izjavami glede Hude jame, nato z odlikovanjem Tomaža Ertla in nazadnje z neprimerno reakcijo na ustavno obtožbo (Igor Omerza, do nedavnega eden najvplivnejših članov "desnega" krila LDS, je Türkovo reakcijo na obtožbo označil kot "katastrofo", njegov zagovor v Državnem zboru pa za "enega najslabših političnih govorov v samostojni Sloveniji"). Kot politik bi moral vedeti, v kaj se spušča. Reakcija je bila predvsem predvidljiva in ni mogla biti drugačna. Če je ni predvidel, je kriv politične nevednosti, nevredne predsednika republike; če jo je, je "ustvarjanja izrednega stanja", ki ga očita opoziciji, kriv prav sam. Kot pijani slon je zalomastil na minsko polje najbolj kočljivega političnega vprašanja v post-komunistični Sloveniji - vprašanja kontinuitete s prejšnjim sistemom - in se nato čudil reakciji, ki jo je povzročil. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Ko je SDS nadaljevala s svojo ofenzivo, ki jo je sam sprožil, je kot užaljena mila jera začel vračati milo za drago, ne da bi pomislil na svojo institucionalno vlogo. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><b>Nevarna razmerja</b></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Že nekaj časa se predsednik republike ne vede kot predsednik vseh državljanov, temveč kot predsednik vladajoče garniture. S svojimi površnimi kritikami opozicije ni razžalil le opozicijskih politikov, temveč tudi vse državljane, ki smo (in po vsej verjetnosti bomo tudi v prihodnosti, ker kot kaže, nimamo druge izbire) volili za desnosredinske stranke, v tem primeru za SDS. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Njegova oznaka Janše kot "premetenca" je nemara plod nesporazuma ali površnega znanja angleščine: pojem <i>survivor</i>, na katerega se je bojda nanašal, v ameriškem političnem žargonu pomeni nekaj drugega, predvsem pa nima negativne osebnostne konotacije, ki jo ima slovenska beseda "premetenec". </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Problem je v drugih dveh izjavah: iz katere pozicije govori Türk, ko pravi, da je "treba Janševi politiki reči ne"? Kdo je on, da odloča, komu je treba reči ne in komu je treba reči da? Zadnjič, ko sem bral ustavo, je ta pristojnost bila še v rokah volivcev. Ne izključujem možnosti, da jo kani vlada, v duhu zakonskih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih mesecih, v kratkem prenesti na predsednika republike. A dokler je še v rokah volilcev, nima predsednik republike prav nobene moralne in institucionalne pravice, da se izreka o tem, komu dajo volilci podporo! In mogoče bi se lahko tudi spomnil, da sta SDS in njen trenutni predsednik politična akterja, ki sta - za razliko od njega - v slovenskem političnem prostoru prisotna od samih začetkov in da sta - zopet za razliko od njega - ključno pripomogla tako k demokratizaciji kot k osamosvojitvi Slovenije. Ključno sta soustvarjala slovenski politični prostor. Zato bi si upal trditi, da imajo njihova stališča - pa naj se z njimi strinjamo ali ne! - večjo politično težo od stališč nekoga, ki je na politični prostor vstopil šele pred kratkim in se v tem kratkem času izkazal predvsem s spodkopavanjem ugleda politične institucije, ki jo začasno zastopa. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Zares deplasirana pa se mi zdi njegova oznaka SDS-a kot stranke, podobne ameriškemu <i>Tea Partyju</i>. Naj bo jasno: če bi to izrekel kdorkoli drug, vključno s predsednikom vlade, bi jo lahko imeli za nedolžno (bolj ali manj ponesrečeno) domislico. Iz ust predsednika republike, ki naj bi zastopal vse državljane, pa je to nedopustna diskvalifikacija ene največjih političnih sil v tej državi, ki ima široko družbeno podporo in predstavlja legitimne interese.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><b>"To ni moj predsednik!"</b></div><div style="text-align: justify;"><br />
Mislim, da reakcija liberalno-konservativne in krščansko demokratske civilne družbe ne bi smela podaljševati spirale užaljenosti in zamere. Potrebno pa je, po mojem, predsednika republike opomniti na njegovo institucionalno vlogo. Naj se neha obnašati kot dobrohotni dvorni svetovalec trenutne vlade (za kar ga verjetno nihče ni niti prosil) in naj vsaj v času, ki mu ostane do konca mandata, skuša spodobno opravljati vlogo, ki mu pritiče. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">V nasprotnem primeru mnogim ne bo ostalo drugega, kot da javno razglasijo, kar verjetno že dolgo čutijo: "Ne, to ni moj predsednik!"<br />
<br />
Vendar se mora Türk zavedati, da kljub temu ostaja predsednik in ima ustavno dolžnost, da do konca predstavlja državljane kot celoto. V španščini bi se reklo, <i>la ciudadanía</i>: državljane kot politično telo. To je pravzaprav edina funkcija, ki mu jo slovenska ustava pripisuje. Spodobilo bi se, da zna vsaj to opraviti.</div>Unknownnoreply@blogger.com9tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-44872958727165541912011-02-09T21:32:00.003+01:002011-02-16T19:32:28.615+01:00Za božjo voljo, odidite!<div style="text-align: justify;">Danes je nova ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan predstavila svoj novi "predlog" regionalizacije Slovenije, na katerem je trdo delala zadnji mesec. In rezultat tega vnetega razmišljanja? Slovenija naj se razdeli na šest pokrajin, ki naj ustrezajo šestim škofijam Rimokatoliške cerkve. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiNalrwfuAf0izJ9Jcl5dJw4AgX-_tTLJ9tf8lwe5PbFOZOAmGgq9bDVC4rJSDT0QFC0TK86pszizfXCPy6ddYkpQAI6-NmFOnXd0TRXEkobSeOVst2vvrDaoRxYysddsdz2O_Z3w/s1600/64763987_pokrajine.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="211" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiNalrwfuAf0izJ9Jcl5dJw4AgX-_tTLJ9tf8lwe5PbFOZOAmGgq9bDVC4rJSDT0QFC0TK86pszizfXCPy6ddYkpQAI6-NmFOnXd0TRXEkobSeOVst2vvrDaoRxYysddsdz2O_Z3w/s320/64763987_pokrajine.jpg" width="320" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiNalrwfuAf0izJ9Jcl5dJw4AgX-_tTLJ9tf8lwe5PbFOZOAmGgq9bDVC4rJSDT0QFC0TK86pszizfXCPy6ddYkpQAI6-NmFOnXd0TRXEkobSeOVst2vvrDaoRxYysddsdz2O_Z3w/s1600/64763987_pokrajine.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"></a></div><div style="text-align: justify;">Priznam, da sem za trenutek pomislil na prvoaprilsko šalo. Morda me je zavedel nenavadno topel februar; tukaj, ob Plečnikovih vrbah vzdolž Ljubljanice, že posedajo mladi pari in zjutraj lahko slišimo previdno žvrgolenje ptičkov. Nato sem se spomnil, da smo šele včeraj praznovali kulturni praznik in srce mi je zopet napolnil obup nad političnim stanjem pri nas.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Vprašal sem se: zakaj vlada nadaljuje svojo agonijo, ko pa je vsem jasno, njej sami nemara še najbolj, da je vsega konec. Zadnjega pol leta je resigniranost preplavila samo koalicijo: zdi se, da nihče več ne dela resno: ne le, da se skuša zastaviti nobenega resnega političnega projekta, ampak nima niti toliko motivacije, da bi vzdrževala videz normalnosti in uspešnosti. Kot da bi se začelja valjati v blatu svojega lastnega neuspeha in v tem še uživala. Ministri sploh ne več utemeljujejo svojih potez, zakoni in ukrepi se sprejemajo z zdolgočasenim glasovanjem, kjer nimajo levičarski poslanci niti toliko moči, da bi na izviren in duhovit način zaničevali svoje nasprotnike. Ko politična garnitura izgubi celo voljo, da bi si izmišljevala verodostojne laži, je nedvoumen znak, da ji je odklenkalo.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Zakaj ne torej konča agonije? Z njenim podaljševanjem ne dela škode le državi, temveč tudi sama sebi. Kdo ve, kaj bo ostalo od leve politične opcije, če se takšno stanje političnega razsula nadaljuje še dve leti? To nikakor ni nedolžno vprašanje. Na pogorišču post-komunistične levice znajo vznikniti nevarni populizmi: ne le Popovičev Koper in Jankovićeva Ljubljana, tudi Poljska in Madžarska sta nam lahko glede tega v poduk! Obstoj odgovorne leve politične opcije je nujen le za stabilnost političnega sistema, temveč tudi za socialno kohezivnost. Še vedno sem prepričanja, da SD ima potenciale, da postane takšna stranka - mislim, da je njen vzpon na mesto, ki ga je prej zasedala LDS, eden izmed najbolj pozitivnih premikov zadnjih petih let. Toda če je že zdaj, po pičlih dveh letih vladanja, zdrsnila na borih 10% podpore, ji na naslednjih volitvah grozi polom zgodovinskih razsežnosti, primerljiv s porazom madžarskih ali katalonskih socialistov v zadnjem letu. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Če bi Pahor, ki ga še vedno imam za častnega človeka, ki se je (ne povsem po svoji volji) znašel na mestu, ki mu kar najmanj pristoji, zbral pogum in storil to,<a href="http://www.rtvslo.si/slovenija/pahorjeva-mama-za-predcasne-volitve-borut-bi-se-resil-vsega-skupaj/248800"> kar mu svetuje mama</a>, bi dokazal politično zrelost, kakršne v tej državi nismo videli vse od samo-razpusta DEMOS-a decembra leta 1991 na Dolskem pri Ljubljani. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Kajti alternativa je zaskrbljujoča: nadaljevala se bo vampirska prilastitev vseh inštitucij s strani najbolj neprimernih nstavljencev vladajoče garniture, okrepil se bo verbalni napad na opozicijo in vse, ki mislijo drugače. V še zadnjih ostankih nekdaj mogočnega levičarskega medijskega aparata si skorajda ne morejo več izmisliti uspešnih metod za edino taktiko, ki jim še ostane: ustrahovanje pred desnico. Zdaj je postalo priljubljeno govoriti o "madžarskem scenariju", po katerem bo ena stranka prevzela totalni nadzor nad državo. Intonacijo za novo harmonijo kolektivne histerije je priskrbela notranja ministrica, ki si je privoščila ogabno manipulacijo, ko je dan spomina na holokavst izkoristila za ceneno strašenje pred "janševističnim" prevzemom države. Sledili so ji še zadnji intelektualni zavezniki te vlade, ki so preventivno opozorili na bližajočo se lustracijo. Strah pred Janšo je ostal edini zaveznik levice na oblasti. Leta 2008 je opravil svojo vlogo; na naslednjih volitvah je ne bo.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Ko so zahodni zavezniki leta 1940 izgubili bitko za Norveško, je poslanec Winston Churchill v enem svojih znamenitih govorov nesposobnega premiera Nevilla Chamberlaina rotil, naj odstopi in omogoči oblikovanje nove koalicijske vlade, ki bo kos vojnim razmeram. Ognjeviti govor je zaključil z znamenitim citatom, ki ga je leta 1653 Oliver Cromwell zabrusil nekdanjim zaveznikom, ki niso hoteli dopustiti razpustitve parlamenta:<br />
<br />
</div><blockquote>You have sat too long here for any good you have been doing. Depart, I say, and let us have done with you. <i>In the name of God, go</i>!</blockquote><br />
<div style="text-align: justify;">Chamberlain ga ni poslušal. Vztrajal je na svojem položaju in skušal braniti nebranljivo delovanje svoje vlade z neuspešnimi dovtipi. Kmalu zatem so ga k odstopu prisilili nezadovoljni člani lastne stranke (ki so nato izbrali Churchilla za svojega voditelja). Tudi ni moglo biti drugače. Chamberlain, "pošteni mož iz Birminghama", je tako izgubil še zadnjo priložnost, da bi se v zgodovino zapisal še kako drugače kot najbolj neuspešni ministrski predsednik Velike Britanije.</div>Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-34139726526016921812011-02-05T09:17:00.007+01:002011-02-05T18:07:18.453+01:00Žižek in Ramadan o egiptovski revolucijiVredno ogleda: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Tariq_Ramadan">Tariq Ramadan</a> in Slavoj Žižek na Al Jazeeri o egiptovski revoluciji:<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/29NffzEh2b0" title="YouTube video player" width="480"></iframe><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">Vsekakor gre za zanimiva razmišljanja. Ob njegovem poslušanju pa mi je vendarle postalo jasno, zakaj <a href="http://bata.blog.siol.net/2011/02/02/dnevi-jeze/">slovenska blogerka, ki živi v Egiptu</a> in ki ima do revolucije precej drugačno (to je, povsem odklonilno) mnenje , tako zaničevalno govori o Al Jazeeri kot o orodju anti-mubarakovske propagande. Naj bo jasno: še vedno podpiram protestnike in se v marsičem strinjam s tem, kar pravita Ramadan in Žižek; ampak vseeno mislim, da v tem trenutku - ne glede na to, kaj pravita omenjena gospoda - enostransko navijaštvo ni na mestu. Podpirati in simpatizirati nikakor ne pomeni zapreti oči pred komplekstnostjo dogajanja. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">No, predlagam, da si pogledete ta posnetek in si ustvarite lastno mnenje. Mimogrede, mislim, da oba svoji najboljši analizi podata v zadnjem izvajanju.<br />
<br />
P.S. Šele zdaj sem se zavedal nečesa. Žižek se v zgornjem posnetku javlja iz Ljubljane. Pred dnevi je <a href="http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2011/feb/01/egypt-tunisia-revolt">v Guardianu objavil</a> enega najbolj odmevnih člankov na to temo; citirajo ga v vseh večjih svetovnih časopisih; vabijo ga na <i>Al Jazeero.</i> RTV Slovenija vsak dan obširno poročajo o Egiptu, pa jim ni niti enkrat padlo na pamet, da bi ga povabili v studio, da bi predstavil svoj pogled na situacijo. Raje vabijo vedno ene in iste obraze, ki jih imamo že vsi poln kufer, še zlasti, ker vnaprej vemo, kaj bodo povedali. Manjka še samo, da v Odmevih na to temo organizirajo soočenje med Darkom Štrajnom in Boštjanom M. Turkom. Z Matejom Makarovičem in Vladom Miheljakom kot navijačema. Kjer bo seveda Boštjan M. Turk branil islamistične pozicije Muslimanske bratovščine, Štrajn pa sekularnega razsvetljenskega avtokrata Mubaraka: to bi jima še najbolj pristojilo. Mi pa bi lahko med tem gledali youtube: kaj drugega nam itak ne preostane.</div>Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-11560735388811430022011-01-31T11:08:00.007+01:002011-02-01T15:46:26.532+01:00Egiptovska revolucija<div style="text-align: justify;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiG0HEtIMFAaGGVBpwm5UdBgK3qy681AdLPPtPH4jsw0SfTsi7Q5PvuYm3_3XND1HT-HKebo-_3CQlFdpNBsHma9XO3XGxCNIQh8ucllESakFMhIGapj7LBPf94edJ-f2Lbfy89vg/s1600/protests_1813449c.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="199" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiG0HEtIMFAaGGVBpwm5UdBgK3qy681AdLPPtPH4jsw0SfTsi7Q5PvuYm3_3XND1HT-HKebo-_3CQlFdpNBsHma9XO3XGxCNIQh8ucllESakFMhIGapj7LBPf94edJ-f2Lbfy89vg/s320/protests_1813449c.jpg" width="320" /></a></div><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span><br />
<span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;">Seveda gledam s simpatijo na protirežimske demonstracije v Egiptu. Z srcem in umom sem na strani protestnikov. A kljub temu sem skeptičen in nekoliko zaskrbljen. Egipt ni Tunizija, kjer je sekularizem globoko zakoreninjen (ali se je vsaj tako zdelo do zdaj): poleg tega pa niti za tunizijsko jasminovo revolucijo še ne vemo, kako se bo končala. Smo v trenutku, ko so vse možnosti odprte in to daje celotnemu dogajanju tisto intenzivnost, ki je značilna za prevrate. A tudi negotovost. Spomnimo se: tudi iranska revolucija (tista l. 1979) se je začela na podoben način in se iztekla v masovno tiranijo islamske republike.</span><br />
<span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;">Kar me skrbi glede Egipta, je, da se bo v obdobju brazvladja, ki utegne slediti Mubarakovemu padcu, izkazalo, da je edina organizirana politična sila, zmožna obvladovati položaj, islamistična <i>Muslimanska bratovščina</i>, ki je že desetletja največji trn v peti laično-avtokratskega režima. Prav lahko se zgodi, da bodo Muslimanski bratje edini pravi zmagovalci revolucije, pri kateri sami, kot vse kaže, niso odločilno sodelovali.</span><br />
<span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;">Možen je tudi tretji scenarij, da se bodo demonstracije končale enako kot iranska zelena revolucija pred dobrim letom: da bodo torej zatrte v krvi, režim pa se bo otresel še zadnjih demokratičnih kulis. </span>Ampak kot kažejo zadnje novice, se je vojska postavila na stran ljudstva in zdi se, da je padec sedanjega režima neizogiben. Prihodnost je zato izjemno negotova. Ne pozabimo, da je Mubarak legitimni naslednik Sadata, ta pa Naserja: to pomeni, da je njegov režim zadnji člen v nepretrgani verigi, ki jo je vzpostavila revolucija 1952. Če bo Mubarak zares padel, bo s tem konec tiste politične kontinuitete, ki - ob številnih spremembah - traja vse od vzpostavitve republike pred šestdesetimi leti. Smo torej pred velikimi spremembami. Egipt namreč ni le najštevilčnejša, temveč v marsičem še vedno najpomembnejša arabska država, kljub gospodarski moči Savdske Arabije in zalivskih emiratov. Kar se zgodi v Egiptu, ima posledice v celotni regiji in odmeva tudi onkraj nje. Ne smemo pozabiti, da se je prav v Egiptu rodil tako arabski nacionalizem kot tudi moderni islamizem.<br />
<span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;">So trenutki v zgodovini, ko se zdi, da se čas razpre. Deterministično razumevanje, ki vidi zgodovino kot konglomerat neštetih socialnih procesov, se zlomi. Razpre se polje neštetih možnosti. V patosu revolucije se zdi vse mogoče. </span><br />
<span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><div style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;">Analogije, ki se ponujajo, niso spodbudne. Upam, da se ne bo ponovil iranski scenarij iz leta 1979, niti tisti iz 2009-10. Ravno tako upam, da se ne bo zgodilo kaj podobnega, kot v Alžiriji po letu 1991: permanentna državljanska vojna med skrajnimi skupinami in vojaškim režimom brez demokratične legitimacije. Toda v zadnjih dnevih mi prihaja na misel še ena, pozitivnejša analogija. Portugalska nageljna revolucija 1974: tedaj se je vojska postavila na stran ljudstva in strmoglavila avtoritarni režim, ki mu je dolgo služila kot glavni steber. Tistega daljnega aprila so se mnogi na Zahodu, vključno s State Departmentom in Belo hišo, bali, da se bo portugalski prevrat sprevrgel bodisi v revolucionarni kaos ali v komunistično diktaturo. A nič od tega se ni zgodilo: odprl je pot v uspešno demokratično tranzicijo.</span><br />
<br />
<div style="text-align: justify;"><div style="font-family: inherit; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;">Portugalska nageljna revolucija se je začela, ko je državni radio v zgodnjih jutranjih urah 25.4. 1974 predvajal prepovedano pesem kantavtorja <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Zeca_Afonso">Zece Afonsa</a> </span><span class="Apple-style-span" style="line-height: 19px;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><i>Grândola, vila morena</i>: to je bil dogovorjeni znak, da je vojska zasedla ulice in izvedla osvobodilni državni udar proti vladajočemu režimu. Izbira ne bi bila mogla biti bolj posrečena, njeno besedilo opisuje občutje vseh političnih revolucij: </span></span></div><div style="font-family: inherit; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px;"><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; line-height: 19px;"><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></span></div><blockquote><i>Em cada esquina um amigo,</i></blockquote><blockquote><i>Em cada rosto igualdade, </i></blockquote><blockquote><i>O povo é quem mais ordena </i></blockquote><blockquote><i>Dentro de ti, ó cidade.</i></blockquote><br />
<blockquote>Na vsakem vogalu prijatelj,</blockquote><blockquote>na vsakem obrazu enakost,</blockquote><blockquote>ljudstvo najbolj ukazuje</blockquote><blockquote>v tebi, o mesto. </blockquote><br />
</div><span class="Apple-style-span" style="font-family: inherit;"><br />
</span></div><iframe allowfullscreen="" class="youtube-player" frameborder="0" height="390" src="http://www.youtube.com/embed/RhDXm9fu1P0" title="YouTube video player" type="text/html" width="480"></iframe><br />
<br />
Grândola, vila morena<br />
Terra da fraternidade<br />
O povo é quem mais ordena<br />
Dentro de ti, ó cidade<br />
Dentro de ti, ó cidade<br />
O povo é quem mais ordena<br />
Terra da fraternidade<br />
Grândola, vila morena<br />
Em cada esquina um amigo<br />
Em cada rosto igualdade<br />
Grândola, vila morena<br />
Terra da fraternidade<br />
Terra da fraternidade<br />
Grândola, vila morena<br />
Em cada rosto igualdade<br />
O povo é quem mais ordena<br />
À sombra duma azinheira<br />
Que já não sabia a idade<br />
Jurei ter por companheira<br />
Grândola a tua vontade<br />
Grândola a tua vontade<br />
Jurei ter por companheira<br />
À sombra duma azinheira<br />
Que já não sabia a idade<br />
<br />
Grandola, zamorsko mesto,<br />
dežela bratstva.<br />
Ljudstvo je tisto, ki vlada<br />
v tebi, o mesto.<br />
V tebi, o mesto,<br />
ljudstvo vlada,<br />
dežela bratstva,<br />
Grandola, zamorsko mesto.<br />
Na vsakem vogalu prijatelj,<br />
na vsakem obrazu enakost.<br />
Grandola, zamorsko mesto,<br />
dežela bratstva.<br />
Dežela bratstva!<br />
Grandola, zamorsko mesto,<br />
na vsakem obrazu enakost,<br />
ljudstvo tukaj vlada.<br />
V senci mogočnega hrasta,<br />
ki mu nihče ne ve starosti,<br />
sem prisegel, Grandola,<br />
zvestobo tvoji volji.<br />
Grandola, tvoji volji<br />
sem prisegel zvestobo.<br />
V senci mogočnega hrasta,<br />
ki mu nihče ne ve starosti.Unknownnoreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-58783005171990014852010-12-24T11:31:00.004+01:002010-12-29T14:13:08.951+01:00Božična<object height="385" width="480"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/RCN1Pn8x2no?fs=1&hl=sl_SI"></param><param name="allowFullScreen" value="true"></param><param name="allowscriptaccess" value="always"></param><embed src="http://www.youtube.com/v/RCN1Pn8x2no?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="480" height="385"></embed></object><br />
<br />
<span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Nikdar iz mojih ust grda beseda ni p'ršla,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">če zanjo radžona blo ni.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Ben, če gdo zarad' tega postrani me gleda,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">ga n'coj lepo prosim, nej mi oprosti.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">An Bog nej popazi na soju familju,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">an sojim otrok'm da srečo an mir.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">N'coj n'bom nobenga u maloru pošiljal,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">ka greh je bit jezen na sveti večer.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Vesel božič vsim, vesel božič vsim,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">vesel božič voščm prou vsim.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Malo ljudi je, k' radi me majo,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">an dosti več tistih, ka slabo mi čjo.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">An ka nankar za božič pozabit ne znajo,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">če gdaj kej narobe med nami je blo.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Ma sej neč ne rečem, ma sej niso krivi,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">človk mona ne rata, se tak že rodi.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Sej niso krivi, zato če so živi,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">tud' žval ma pravicu do tega, da žvi.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Vesel božič vsim, vesel božič vsim,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">vesel božič voščim prou vsim.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Jezika ne šparam an Bog mi oprosti,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">če komu gdaj rečem, da je to kar je.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Ma resnice ne mara človk prou neč kej dosti,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">an je jezen, če kdo jo u fris mu pove.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">En lep vesel božič vsim dušam prodanim,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">vesel božič nunc'm brez tistih reči.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">An putanam, 'šašinam an ritim usranim,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">če koga sem spustu, nej se ne jezi.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Vesel božič vsim, vesel božič vsim,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">vesel božič voščim prou vsim.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Iz dna srca voščim vsej bandi caganski,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">ka zarad njih vse u kop hudiču u ret gre,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">an ka jim za pravicu je ku za sneg lanski,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">iz dna srca voščm prou vsim, kar jih je.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Ma da bi na glavu se zrušla jim streha,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">an da posušila bi jetra se jim.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Ma ben, ta noč je sveta an da na bo greha,</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">nej bo: vesel božič še njim.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">Vesel božič vsim, vesel božič vsim</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;">en lep vesel božič voščim prou vsim.</span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"><br style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; padding-bottom: 0px; padding-left: 0px; padding-right: 0px; padding-top: 0px;" /></span><span class="Apple-style-span" style="-webkit-border-horizontal-spacing: 2px; -webkit-border-vertical-spacing: 2px; font-family: sans-serif; line-height: 19px;"> </span>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-13629025775238720852010-12-18T20:01:00.004+01:002011-01-07T21:33:56.082+01:00Izjava tedna<div style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; text-align: justify;">Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič se je odzval na pobudo Zavoda Svetega Stanislava, da bi v šolah več pozornosti posvetili učenju o religijah. Izrazil je prepričanje, da tema ni zapostavljena, obenem pa izrekel cvetko, ki bo šla v anale:<br />
<br />
</div><div style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px; text-align: justify;">»Sam sem se izobraževal v prejšnjem sistemu, pa sem lahko o tem dovolj zvedel.«<br />
<br />
Moram priznati, da me je izjava tako prisrčno nasmejala, da mu je nikakor nisem mogel zameriti. Nato pa sem pomislil, čisto resno: ali je res <i>nujno</i>, da imamo vlado, ki se tako ignorantsko vede do vprašanja religije in verskih skupnosti? Ali je prav <i>nujno</i>, da mora razprava na to temo pri nas vedno pasti na raven antiklerikalizma 19. stoletja?<br />
<br />
Mogoče pa ne: minister Lukšič se je na pobudo odzval malo bolj človeško oziroma vsaj na malo manj idiotski način izrazil svoje pomisleke glede pobude. Med drugim je priznal, da predmet etika in religija v šolah nikoli ni zaživel in da je znanje slovenskih otrok (in ne samo otrok, dodajmo) o svetovnih religijah (milo rečeno) pomanjkljivo. »Z različnimi verskimi tradicijami bi morali biti otroci bolj seznanjeni – tako, da jim to odpira glave za razumevanje tega sveta.« Ah, priljubljena progresistična metafora o <a href="http://oknovsvet.blogspot.com/2008/03/o-odprtih-glavah.html">odpiranju glav</a> ...</div>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-63134355341665435412010-12-15T11:37:00.000+01:002010-12-16T15:16:29.420+01:00Črni bratje<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgp2jI8nSk88NwRYUUR8yfaIVzvPH6lfTKuxXm2u_m3vW_lrwu4S-R58xEz6KNeXazYdbfl48gaEs_-9v6cqF-unouzwqIDbgKtk3Z8od3cZlQo10G6AvC-Ev6t9Sj477niB364Yg/s1600/crni_bratje.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgp2jI8nSk88NwRYUUR8yfaIVzvPH6lfTKuxXm2u_m3vW_lrwu4S-R58xEz6KNeXazYdbfl48gaEs_-9v6cqF-unouzwqIDbgKtk3Z8od3cZlQo10G6AvC-Ev6t9Sj477niB364Yg/s320/crni_bratje.jpg" width="320" /></a></div><div style="text-align: justify;">Danes sem si ogledal film Črni bratje v produkciji RTV Slovenija. Zgodba govori o skupini goriških dijakov, ki so se leta 1930, neposredno po pretresu, ki ga je povzročila usmrtitev štirih slovenskih in hrvaških antifašistov v Bazovici, odločili za vrsto propagandnih akcij proti fašističnemu režimu. Italijanski orožniki so fante kmalu ujeli in jih surovo pretepli, da bi iz njih izvlekli podatke o povezanosti z iredentističnimi skupinami v Jugoslaviji. A fantje so ravnali povsem na lastno pest in, kar je glede na okoliščine razumljivo, tudi precej nespretno. Cena za njihov vihravi mladostniški idealizem pa je bila grozljiva: eden od njih je za posledicami mučenja umrl, ostale so izpustili iz zapora, a jim onemogočili nadaljnje šolanje. Kmalu so se razšli: nekateri so prebežali čez rapalsko mejo, drugi so ostali pod stalnim nadzorom policije. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Zgodba je spodbudila pisatelja Franceta Bevka, da je v zgodnjih petdesetih letih napisal povest z naslovom <i>Črni bratje</i>: to je bilo ime, ki so si ga nadeli uporni fantje, po vzoru italijanske <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Carbonari">karbonerije</a>. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Tudi njihova nadaljnja usoda je bila tragična: dva sta umrla v partizanih, eden v nacističnem taborišču. Večina preživelih je imela hude težave po vojni, saj je jugoslovanski komunistični režim s posebno skrbnostjo grenil življenje vsem tistim, ki so kdarkoli sodelovali v kakšni ne-komunistični tajni organizaciji; eden od njih je imel poleg tega še nesrečo, da je preživel taborišče Dachau in si s tem nakopal še večjo sumničenje paranoičnega režima: takoj po priključitvi Primorske je moral emigrirati nikamor drugam kot - v Italijo, kjer je tudi umrl.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Tragična in univerzalna zgodba, torej, ki si v vseh svojih razsežnostih, človeških in zgodovinskih, gotovo zasluži filmsko obdelavo.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">In film? </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Z eno besedo: slab. Z dvema: zelo slab. Mogoče bom kdaj v prihodnje napisal podrobnejšo kritiko. Za zdaj naj povem, da je - brez vsakršnega pretiravanja - verjetno najslabši film, kar sem jih videl v zadnjih letih. Dialogi so klišejski, režija povprečna, tempo prehiter in malodane mehaničen. Polno je zgodovinskih napak in nedoslednosti. Moški liki so skoraj, ženski pa povsem brez psihološke globine. Zaplet je prikazan črno-belo in shematsko. Zgodba je plehka. Izostane vsaka tragičnost. Skratka: zgodba je oropana notranje raznolikosti in sploščena v vulgarno nacionalistično fabulo. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">To je seveda slaba novica za gledalce, ki smo dobili nekvaliteten film, in še slabša referenca za slovensko RTV, ki je pokurila milijon evrov za izdelek, ki ni nič drugega kot zapoznel ter umetniško in človeško neprepričljiv odgovor italijanskemu <i>Srcu v breznu</i>. Priznati moramo celo, da so <i>Črni bratje</i> obrtniško precej slabši izdelek od RAI-jevega umotvora, pa tudi psihološko slabše dodelan, ideološko bolj naiven in zgodovinsko manj prepričljiv. Provincialna nacionalistična pastorala, okičena z vsemi klišeji primorske antifašistične imagologije: Soča, Gregorčič, TIGR, patriotska duhovščina, <i>qui si parla solo italiano</i>, ozmerjanje s <i>s'ciavi</i>, "naše ponižanje, naše gorje"; ne, ni mogel manjkati niti pregovorni učitelj, ki pljuva v usta slovenskim otrokom (kar tako, mimogrede, ne da bi to koga posebej vznemirilo ali vplivalo na potek zgodbe in ne da bi za trenutek presunilo gledalca: razen nemara nad predrznostjo scenarista, ki si je drznil ta pretresljiv dogodek tako lahkotno in rokohitrsko vključiti v svoj kalejdoskop cenenih klišejev). </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Kar manjka, je pristna človeška razsežnost: nekaj, kar bi temu vrtiljaku na silo nanizanih dogodkov dalo notranjo koherenco. Nekaj, kar nam bi omogočilo, da se ljudem, ki jih poznamo iz zgodovinskih knjig, približamo kot soljudje in začutimo vso strašljivost kolesja nasilne in avtoritarne države, ki jih je zagrabilo in zmlelo. Umetniški izdelek, ki bi nam upodobil ljudi iz mesa in krvi in nam pokazal, da so besede, kot so pogum, strah, domoljubje, dilema, odločitev, trpljenje, maščevanje, odpuščanje, upanje, nekoč ustrezale konkretnim dogodkom in obćutjem v življenju konkretnih ljudi. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Na predpremieri je bilo slišati predloge, naj se film vključi kot didaktični pripomoček pri učenju zgodovine v šolah. Upam, da ne. Reakcija učencev, ki so najbrž vajeni vse kaj boljših filmskih izdelkov, bi bila v najboljšem primeru posmeh. V najslabšem pa bi kritičnim učencem do kraja priskutila to poglavje slovenske zgodovine in jih utrdila v prepričanju, da je poudarjanje primorskega trpljenja pod fašizmom le cenena nacionalistična propaganda, tistim nekoliko manj kritičnim pa bi servirala lekcijo plehkega in abstraktnega patriotizma. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Zato predlagam ravno obratno: da se film spravi v najtemnejši kotiček arhiva RTV in se ga zaklene z dvojno ključavnico. V zameno pa se jim da gledati, na primer, Ken Loachev <i>The Wind that Shakes the Barley</i>, ali Neil Jordanov <i>Michael Collins </i>(če naj omenim samo filme o tistem zgodovinskem in zemljepisnem kontekstu, ki je bil Slovencem v Julijski krajini najbližji in po katerem so se zgledovali v svojem uporu). Iz njih bodo bolje razumeli, kaj pomeni trpeti nacionalno zatiranje in se upreti, kaj je patriotizem, kaj je njegova cena in kje tičijo njegove nevarnosti. In nemara bo koga izmed njih, v katerem se skriva režiserski talent, to spodbudilo, da poskusi posneti kaj podobnega o enako, če ne še bolj tragičnih in vznemirljivih zgodbah, ki so se zgodile pri nas. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">***</div><div style="text-align: justify;">Mimogrede: prilagam še dokumentarec (z angleškimi podnapisi), ki prav tako govori o pretirani reakciji državnih represivnih organov na patriotski aktivizem idealističnih najstnikov. Če je prejšnja zgodba tragična, je ta komična. Dogaja pa se v 21. stoletju in to v državi, ki jo zaenkrat, <a href="http://www.rtvslo.si/svet/slovenija-se-predlani-popolna-letos-ze-nepopolna-demokracija/246382">za razliko od Slovenije</a>, še vedno štejejo med popolne demokracije:</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><object height="385" width="480"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/aIiRFSCgGu4?fs=1&hl=sl_SI"></param><param name="allowFullScreen" value="true"></param><param name="allowscriptaccess" value="always"></param><embed src="http://www.youtube.com/v/aIiRFSCgGu4?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="480" height="385"></embed></object></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><object height="385" width="480"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/Aqvs3988wbU?fs=1&hl=sl_SI"></param><param name="allowFullScreen" value="true"></param><param name="allowscriptaccess" value="always"></param><embed src="http://www.youtube.com/v/Aqvs3988wbU?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="480" height="385"></embed></object></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><object height="385" width="480"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/TvlUpoffohM?fs=1&hl=sl_SI"></param><param name="allowFullScreen" value="true"></param><param name="allowscriptaccess" value="always"></param><embed src="http://www.youtube.com/v/TvlUpoffohM?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="480" height="385"></embed></object></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><object height="385" width="480"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/FpKmmCxOcGQ?fs=1&hl=sl_SI"></param><param name="allowFullScreen" value="true"></param><param name="allowscriptaccess" value="always"></param><embed src="http://www.youtube.com/v/FpKmmCxOcGQ?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="480" height="385"></embed></object></div><div style="text-align: justify;"><object height="385" width="480"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/eAWyX_lWPuQ?fs=1&hl=sl_SI"></param><param name="allowFullScreen" value="true"></param><param name="allowscriptaccess" value="always"></param><embed src="http://www.youtube.com/v/eAWyX_lWPuQ?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="480" height="385"></embed></object></div>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-73337182305754593032010-11-30T17:53:00.001+01:002010-11-30T18:04:16.565+01:00Intervju z ustanoviteljem Wikileaks<div style="text-align: justify;">Julian Assange, utemeljitelj Wikileaks, o zgodovini spletne strani in o tem, zakaj je pomembno, da taka stran obstaja (med drugim pove krasno anekdoto o albanski naftni družbi):</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><object height="326" width="446"><param name="movie" value="http://video.ted.com/assets/player/swf/EmbedPlayer.swf"></param><param name="allowFullScreen" value="true" /><param name="allowScriptAccess" value="always"/><param name="wmode" value="transparent"></param><param name="bgColor" value="#ffffff"></param><param name="flashvars" value="vu=http://video.ted.com/talks/dynamic/JulianAssange_2010G-medium.flv&su=http://images.ted.com/images/ted/tedindex/embed-posters/JulianAssange-2010G.embed_thumbnail.jpg&vw=432&vh=240&ap=0&ti=918&introDuration=15330&adDuration=4000&postAdDuration=830&adKeys=talk=julian_assange_why_the_world_needs_wikileaks;year=2010;theme=a_taste_of_tedglobal_2010;theme=new_on_ted_com;theme=war_and_peace;theme=media_that_matters;event=TEDGlobal+2010;&preAdTag=tconf.ted/embed;tile=1;sz=512x288;" /><embed src="http://video.ted.com/assets/player/swf/EmbedPlayer.swf" pluginspace="http://www.macromedia.com/go/getflashplayer" type="application/x-shockwave-flash" wmode="transparent" bgColor="#ffffff" width="446" height="326" allowFullScreen="true" allowScriptAccess="always" flashvars="vu=http://video.ted.com/talks/dynamic/JulianAssange_2010G-medium.flv&su=http://images.ted.com/images/ted/tedindex/embed-posters/JulianAssange-2010G.embed_thumbnail.jpg&vw=432&vh=240&ap=0&ti=918&introDuration=15330&adDuration=4000&postAdDuration=830&adKeys=talk=julian_assange_why_the_world_needs_wikileaks;year=2010;theme=a_taste_of_tedglobal_2010;theme=new_on_ted_com;theme=war_and_peace;theme=media_that_matters;event=TEDGlobal+2010;"></embed></object>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-14856713225284321522010-11-30T16:34:00.004+01:002010-11-30T18:53:20.348+01:00Pahor & Obama: nadaljevanje<div style="text-align: justify;">Po 24-ih urah so se slovenski mediji le zbudili in končno začeli poročati o dejanski verziji dogodkov okoli kupčkanja z guantanamovskimi ujetniki. Včeraj, ko je bila <a href="http://www.elpais.com/articulo/internacional/Cable/acogida/presos/Eslovenia/elpepuint/20101129elpepuint_39/Tes">originalna depeša</a> že dostopna in smo v tem blogu že razmišljali o <a href="http://dextersweblog.blogspot.com/2010/11/pahor-obama-in-zaporniki-kdo-je-koga.html">dejanski verziji dogodkov</a>, so slovenski mediji še vedno povzemali napačne interpretacije evropskih dnevnikov (predvsem <i>Guardiana </i>in <i>El Paísa</i>) in vlado spraševali, ali je res, da so ZDA pritiskale na Slovenijo in srečanje z Obamo pogojevale s sprejemom zapornikov. Vlada je seveda z veseljem odgovorila po resnici: ne, ni res.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Med tem tudi <i>El País</i> spremenil svoje stališče in <a href="http://www.elpais.com/articulo/internacional/Mercadeo/diplomatico/cerrar/Guantanamo/elpepuint/20101129elpepuint_17/Tes">o zgodbi začel poročati v dejanski luči</a>: da torej niso ZDA izsiljevale Slovenije, ampak da je bila Slovenija - natančneje, njen premier - tista, ki je kupčkala s tem vprašanjem. Šele to je iz spanca prebudilo naše medije, da so vendarle šli prebrat originalno depešo. Posledice so jasne.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Napovedujmo prihodnost: premier Pahor se bo zagovarjal a) z lažjo: vztrajal bo, da se to ni zgodilo oziroma da je bila dinamika dogodkov drugačna, kot piše v dokumentu ("Dokument je zgolj drobec, vzet iz konteksta itd."); b) s sprenevedanjem: pozornost bo skušal preusmeriti na afero wikileaks kot tako ("Katastrofa za svetovno diplomacijo, glede tega moramo biti zelo previdni, da ne škodimo državi itd" "Opozicija je neodgovorna, ker to izpostavlja ..."); c) najslabša možnost, ki pa se je najbolj bojim: trditi bo začel, da je bilo srečanje z Obamo ključno zaradi bogve kakšnih slovenskih strateških interesov in da se je bilo zaradi tega "plemenitega cilja" vredno iti nekaj diplomatskih igric. Skratka: bojim se, da bo skušal prodati verzijo, po kateri smo bolj zviti in daljnovidni od Američanov.<br />
<br />
Obstaja seveda še četrta možnost, ki je med vsemi morda še najbolj modra: trdil bi lahko, da ga je odpravnik poslov napačno razumel. Mislim, da bi bila - četudi je verjetno neresnična - za javnost še najbolj verodostojna. In če je tako, naj to služi kot opomin njemu in vsem na zunanjem ministrstvu: naj se za božjo voljo neha po nepotrebnem vmeševati v diplomatske zadeve!<br />
<br />
</div>Unknownnoreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-80689679785139617392010-11-30T00:04:00.009+01:002010-11-30T03:13:37.663+01:00Pahor, Obama in zaporniki: zgodba o izsiljevanju in mizernosti.<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi8_pKOn5ks0jxafL2OpQYgN81KyE6vJIoQMl2886dgyGHAIVLNEhprVe0Sl1IRwVXB0LA81_0A__tMWxjjX4D8Xr5pOfOIKXaV_vupomIq3ZLTVO92u4yJ60Amv0X5_K40YkF-_g/s1600/pahor+obama1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="220" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi8_pKOn5ks0jxafL2OpQYgN81KyE6vJIoQMl2886dgyGHAIVLNEhprVe0Sl1IRwVXB0LA81_0A__tMWxjjX4D8Xr5pOfOIKXaV_vupomIq3ZLTVO92u4yJ60Amv0X5_K40YkF-_g/s320/pahor+obama1.jpg" width="320" /></a></div><div style="text-align: justify;">Globalni škandal o razkritju ameriške diplomatske korespondence je pljusknil tudi v dolino šentflorjansko. </div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Včeraj so nekateri svetovni mediji (<i>Spiegel</i>, <i>Le Monde</i>, <i>New York Times</i> in <i>El País</i>) začeli ekskluzivno objavljati prve podrobnosti iz več kot 250,000 zaupnih ameriških diplomatskih dokumentov, ki jih je v javnost <a href="http://cablegate.wikileaks.org/">spustil Wikileaks</a>. Med povzetki se je pojavilo tudi ime Slovenije. Omenjeni mediji so izkoristili depešo o pogovoru med ameriškim veleposlanikom v Ljubljani in premierom Borutom Pahorjem, do katerega je prišlo januarja letos (mislim, da ni nobene potrebe, da uporabljamo pogojnik: dokumenti so zelo očitno pristni), kot primer, kako ameriška diplomacija pritiska na male države. V pogovoru naj bi State Department - tako pišeta <i>Guardian </i>in <i>El País</i> (ta je v prvem članku celo zamešal Slovenijo in Estonijo) - obisk visokih slovenskih predstavnikov v Beli hiši pogojeval s tem, da Slovenija sprejme simbolično število zapornikov iz zapora v Guantanamu: pravzaprav naj bi bilo govora o enem samem zaporniku.</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">O tem so takoj začeli poročati slovenski mediji in že danes dopoldne sta se na trditve odzvala tako premier kot zunanje ministrstvo. Milan Balažic, predstavnik ministrastva, je zagotovil: "Z ameriške strani ni bilo nobenih pritiskov v smislu povezovanja obiska predsednika vlade v ZDA in sprejema zapornika iz Guantanama." Enako je trdi tudi Pahor, ki je sporočil, da v pogovorih "niti predsednik Obama, niti predstavniki ZDA niso nikoli povezali sprejema zapornikov iz zapora v Guantanamu z obiskom pri njem, niti z nobenim drugim vprašanjem."<br />
<br />
Postavlja se torej vprašanje, kdo laže: depeša ameriške ambasade ali slovenska vlada? Za vsakega razumnega opazovalca je odgovor pravzaprav na dlani: zakaj naj bi Američani lagali sami sebi, da so pritiskali na Slovenijo? Očitno je, da laže slovenska vlada.<br />
<br />
Tako bi sklepal vsak, ki je prebral <i>Guardian </i>ali <i>El País</i>. Če pa pogledamo uradni dokument, ki je medtem že integralno prišel v javnost, nas čaka presenečenje. Ne: ne premier ne zunanje ministrstvo pri svojih izjavah nista lagala. Predstavniki ZDA obiska Pahorja pri Obami <i>nikoli niso pogojevali</i> s tem, da Slovenija sprejme zapornika iz Guantanama. Bilo je ravno obratno: <b>Pahor je bil tisti, ki je sprejem zapornikov pogojeval s tem, da mu omogočijo obisk pri Obami</b>.<br />
<br />
Dopis je glede tega nedvoumen: </div><br />
<blockquote>In response to CDA's /chargé d'affaires/ request for assistance in closing Guantanamo, Pahor said that he would ask the government (GoS) to take detainees as long as "political" and "financial" obligations were considered separately. <b>In a one-on-one pull-aside with CDA, Pahor linked acceptance of detainees to "a 20-minute meeting" with POTUS /President of the United States/</b>.</blockquote>Oziroma po naše:<br />
<br />
<blockquote><div style="text-align: justify;"><b>Pahor je v zaupnem pogovoru z odpravnikom poslov </b>/na ameriškem veleposlaništvu/<b> sprejem zapornikov pogojeval z "dvajsetminutnim srečanjem" s predsednikom Združenih držav.</b></div></blockquote><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;">Da bi bila stvar še hujša, je Milan Balažic, predstavnik slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, prav v današnjem sporočilu za javnost izjavil, "da so na ministrstvu preverili vse pravne možnosti za sprejem zapornikov in da v Sloveniji teh pravnih možnosti nimamo." Še en dokaz, da ima naša trenutna vlada izjemno sposobnost, da sama sebe potunka v drek. Če Balažicevo izjavo namreč povežemo z razkritjem iz dopeše, pridemo do zaključka, ki je milo rečeno neprijeten: je bil predsednik vlade pripravljen poteptati slovenski pravni red zaradi kratkega srečanja z Obamo?<br />
<br />
Diplomacija je zapletena zadeva. Lahko si predstavljam, da je Slovenija bila (in še bo) pod pritiskom močnejših držav, da se ukloni njihovim interesom. Takšni pritiski, ki jih (na podlagi površnega ali namenoma pristranskega branja dotične depeše) omenjata <i>Guardian </i>in <i>El País</i> bi se mi zdeli nekaj običajnega. Motila bi me le nizka pričakovanja, ki jih o naših voditeljih goji ameriška diplomacija: da bi se bili pripravljeni prodati že za kratko srečanje z Obamo! Če bi do takšnih pritiskov res prišlo, bi od naše diplomacije in politike pričakoval bodisi to, da se jim upre, če misli, da je sprejem zapornikov proti slovenskim interesom ali v neskladju s pravnim redom naše države, bodisi da se jim ukloni, če misli, da bi to ne povzročilo pretirane škode, vendar v zameno za določene stvarne diplomatske ali politične prednosti. Dejanski tekst depeše pa razkriva cinično mešanico mizernih osebnih ali dnevnopolitičnih ambicij (kaj drugega pa je Pahorjeva želja po srečanju z Obamo?) in diplomatskih in strateških interesov države. Da skromnost ni največja vrlina našega premiera, nam je bilo že nekako jasno. Da pa je njegova samovšečnost tako bolestna, da se je zaradi cenene promocije (beri: zaradi stiska roke in fotografije s popularnim ameriškim predsednikom) pripravljen igrati s slovenskimi zunanjepolitičnimi interesi in celo s pravnim redom naše države: ne, tega si nismo predstavljali.<br />
<div><br />
</div></div><div style="text-align: justify;"><div style="margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 0px;">Dejansko je celotna zgodba precej smešna. Glede na vse, kar se dogaja v naši državi, ni vredna zgražanja. Služila bi lahko kvečjemu kot dragocena iztočnica za kvalitetno politično satiro, če bi jo imeli. A je nimamo. Tako kot očitno nimamo ravno bistrega novinarstva. Do zdaj vsi slovenski mediji še vedno povzemajo zgodbo po opisih tujih medijskih hiš, čeprav je originalni dokument prosto dostopen:</div></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><a href="http://www.elpais.com/articulo/internacional/Cable/acogida/presos/Estonia/elpepuint/20101129elpepuint_39/Tes">http://www.elpais.com/articulo/internacional/Cable/acogida/presos/Estonia/elpepuint/20101129elpepuint_39/Tes</a><br />
<br />
Pravzaprav smo lahko kot Slovenci hvaležni škodoželjnosti evropskih levosredinskih dnevnikov, ki so na vsak način hoteli izpostaviti dvomljive metode ameriške zunanje politike: Slovenijo so pokazali kot nebogljeno malo državo, izpostavljeno absurdnim pritiskom samovoljne velesile. To gotovo ni laskava podoba, a je vsekakor boljša od dejanske slike, ki jo razkriva depeša. To je slika države, ki ni majhna le zaradi svoje velikosti in diplomatske šibkosti, ki iz tega izhaja, ampak predvsem zaradi majhnosti njenih voditeljev: zaradi omejenosti njihovih obzorij in pritlehnosti njihovih ambicij. Z drugimi besedami: banana republika. Oziroma, kot je pred kratkim posrečeno zapisal <i>Newsweek</i>: <a href="http://www.newsweek.com/2010/09/26/the-new-world-order-a-map.html">olive republics</a>.</div>Unknownnoreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-51305153266221224452010-11-27T19:33:00.002+01:002010-11-27T19:37:10.040+01:00Skromnost je lepa čednostMetka Tekavčič, predsednica ljubljanske SD, je <a href="http://www.rtvslo.si/slovenija/tekavcic-verjamem-da-bi-lahko-kdo-drug-ucinkoviteje-vodil-vlado/244906">izjavila</a>: "Pahor ni najslabši možni predsednik vlade."<blockquote><div><blockquote></blockquote></div></blockquote><div>S tem se lahko strinjamo. Ona bi bila recimo še slabša.</div>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-50531921469214002972010-11-24T21:31:00.010+01:002010-11-24T22:31:09.180+01:00Seznam sramote<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Objavljamo seznam poslancev, ki so včeraj glasovali ZA izvolitev Branka Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča. Med njimi so tudi trije poslanci SNS in dva poslanca novoustanovljene <i>Solidarnosti</i>:</span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;"><b>Bogdan Barovič </b>(SNS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Samo Bevk (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Julijana Bizjak Mlakar (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Mirko Brulc (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Renata Brunskule (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Alan Bukovnik (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Anton Colarič (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Bogdan Čepič (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Andreja Črnak Meglič (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Silva Črnugelj (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Matevž Frangež (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Ljubo Germič (LDS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Joško Godec (DeSUS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Milan Guzmar (LDS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Matjaž Han (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;"><b>Zmago Jelinčič</b> (SNS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Miran Jerič (LDS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Franco Juri (Zares)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Luka Juri (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Franc Jurša (DeSUS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Anton Kampuš (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Franci Kek (Zares)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Janez Kikelj (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Janja Klasinc (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Vasja Klavora (DeSUS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Miroslav Klun (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Boja Kontič (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Marijan Križman (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Dušan Kumer (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Darja Lavtižar Bebler (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Dejan Levanič (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;"><b>Silven Majhenič</b> (SNS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Tomaž Tom Mencinger (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Breda Pečan (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Alojz Posedel (LDS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Alojzij Potočnik (Zares)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Majda Potrata (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Miran Potrč (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Vili Rezman (Solidarnost)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Andreja Rihter (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Vito Rožej (Zares)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Borut Sajovic (LDS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Tadej Slapnik (Zares)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Anton Urh (DeSUS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Janko Veber (SD)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Matjaž Zanoškar (DeSUS)</span></span></p> <p class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Franc Žnidaršič (Solidarnost)</span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;"><br /></span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Proti so glasovali le poslanci SDS in SLS ter krščanski socialist Andrej Magajna (<i>Solidarnost</i>). Med koalicijskimi poslanci sta se glasovanja vzdržala <b>Cveta Zalokar Oražem</b> (<i>Zares</i>) in <b>Vili Trofenik </b>(LDS) in si s tem dejanjem prislužila naše spoštovanje (zlasti, ker smo pred kratkim lahko videli, kaj se zgodi <a href="http://www.rtvslo.si/slovenija/andrej-magajna-rekel-sem-kar-ne-bi-smel/243441">neposlušnim koalcijskim poslancem</a>). Vzdržala sta se tudi oba poslanca narodnosti (čeprav smo vsaj za <b>Roberta Battellija</b> do zadnjega upali, da bo glasoval proti).</span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size: small;">Poudariti velja še nekaj: če bi celotna opozicija, vključno s poslanci SNS, pred glasovanjem zapustila dvorano, bi z nesklepčnostjo preprečili Maslešovo izvolitev. Glasovanje bi bilo s tem seveda le preloženo, a to bi bil dodaten pritisk na ministra, naj ustanovi komisijo, ki bi preučila obtožbe proti Masleši. Nič od tega se ni zgodilo: opozicija ni zdržala do konca. Jasno je, kdo je njen šibki člen, ki kljub vsej demagogiji v ključnih trenutkih vedno potegne z establišmentom. Oziroma ravno obratno: Jelinčič se poslužuje najbolj grobe šovinistične in populistične demagogije prav zato, da bi zakril svojo pravo vlogo v politični igri interesov. </span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><br /></p>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-6695162523876019332010-04-08T00:17:00.005+02:002010-11-18T16:37:28.169+01:00Kratek komentar k trenutni politični situaciji v Sloveniji<object width="480" height="385"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/7BjaeJiv8-A?fs=1&hl=sl_SI"><param name="allowFullScreen" value="true"><param name="allowscriptaccess" value="always"><embed src="http://www.youtube.com/v/7BjaeJiv8-A?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="480" height="385"></embed></object>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-13908458123805959132010-03-26T16:22:00.016+01:002010-11-18T16:41:08.337+01:00Umrl France Tomšič, slovenski Lech Wałęsa<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiN9ED_zL6M_6bBBnYkV33rCLUne5sw_7l00JUc37BWzO22ac2ABg3l8d3j_5X66jvDlU2J9QGloA9gbIbv6bwed6kvNKjH_YEFl-qkXbx1YYs6nIIC9cr2yT5p3fyqsfxqTgq9zA/s1600/tomsic7.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 218px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiN9ED_zL6M_6bBBnYkV33rCLUne5sw_7l00JUc37BWzO22ac2ABg3l8d3j_5X66jvDlU2J9QGloA9gbIbv6bwed6kvNKjH_YEFl-qkXbx1YYs6nIIC9cr2yT5p3fyqsfxqTgq9zA/s320/tomsic7.jpg" border="0" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5452972702275275298" /></a><br /><div style="text-align: justify;">Danes nas je dosegla žalostna vest, da je v 73. letu umrl France Tomšič, ustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije in eden najbolj zaslužnih za demokratizacijo Slovenije konec osemdesetih let. O njem je dr. Rosvita Pesek napisala sledeče:</div><div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div><blockquote><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify; ">Rojen leta 1937 v Šmarci pri Kamniku. Leta 1963 je diplomiral iz letalstva na Fakulteti za strojništvo. Kmalu je odšel v Nemčijo, po desetih letih zdomstva se je vrnil v Ljubljano in v Litostorju postal vodja projekta na Inštitutu za raziskave, razvoj in projektiranje. Spodbujen z zgledi s Poljske je stopil na čelo Litostrojske prekinitve dela, ki se je začela, zaradi visoke inflacije in plač, ki so bile že celo leto enake, 9. septembra 1987. Iz prvotne namere, da odidejo pred občino Šiška, se je štrajk nadaljeval tako, da so odšli pred republiško skupščino, zatem pa še v Cankarjev dom, kjer so izglasovali nezaupnico režimskim sindikatom in izvolili tudi prvi uradni stavkovni odbor v Jugoslaviji. 15. decembra so na izrednem zboru s 4500 delavci z aklamacijo podprli ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije, na čelu katerega je znova stal Tomšič. Ko so predsednika CK ZKS Milana Kučana tik pred prvimi volitvami l. 1990 spraševali, kako je nastalo strankarstvo na Slovenskem, je izjavil, da je bil prav France Tomšič tisti meteor, ki je prebil atmosfero razpravljanj o obliki političnega pluralizma v Sloveniji in Jugoslaviji, ker je »preprosto ustanovil Socialdemokratsko stranko. In strankarstvo se je zgodilo.«</p><p></p></blockquote></div><br /><div style="text-align: justify;">Slovenski Lech Wałęsa, bi lahko rekli. Po letu 1991 se je umaknil iz aktivne politike, čeprav je ostal član SDS(S) in se občasno oglašal kot kritični opazovalec slovenske politike. Morda je zaradi svoje odsotnosti od vsakodnevnih žarometov javnosti izginil iz javne zavesti.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Tomšič je ves čas upravičeno opozarjal, da je litostrojska stavka leta 1987 skoraj povsem izginila iz slovenskega zgodovinskega spomina. Neupravičeno; saj je predstavljala enega najpomembnejših dogodkov v razkroju monopola Komunistične partije na Slovenskem in je pomenila uvod v začetek slovenske pomladi, ki je dobila zagon spomladi naslednjega leta, najprej z ustanovitvijo Kmečke zveze in nato z aretacijo četverice, afero JBTZ in ustanovitvijo Odbora za varstvo človekovih pravic. Vsi ti dogodki - tega ne bi smeli pozabiti - so se odvili več kot eno leto pred podobnim razvojom drugod v vzhodni Evropi. Litostrojska stavka se je zgodila dve leti pred padcem berlinskega zidu, množične demonstracije ob aretaciji četverice več kot eno leto pred "poljskimi dogodki". V času, ko se začele kazati prve razpoke v komunističnih sistemih sovjetskega bloka (spomladi-poleti 1989), je bil naš proces demokratizacije že na vrhuncu in ko je izbruhnila žametna revolucija na Češkoslovaškem smo v Sloveniji imeli že delujoč večstrankarski pluralizem (čeprav so bile prve volitve šele aprila 1990). </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Naš avantgardni položaj, kakršnih smo v zgodovini imeli le malo, je zasenčilo dejstvo, da smo bili še vedno del bivše Jugoslavije. Danes, ob poskusih, ki prihajajo s strani <a href="http://www.up-rs.si/">etatistične levice</a>, da bi <i>slovensko demokratično revolucijo </i>(kakor jo je posrečeno poimenoval Milan Balažic) razvrednotili v imenu nekakšnega "nacionalnega solidarizma", moramo še posebej vztrajati pri pozabljenem zgodovinskem pomenu slovenske pomladi: slovenska država se je osamosvojila <i>zato, da bi lahko ohranila demokracijo </i>in ne obratno<i>. </i>Demokratična revolucija je bila tukaj <i>prva </i>in slovenska osamosvojitev je bila njena nenačrtovana in nepričakovana (čeprav, vzvratno gledano, povsem logična) posledica. Nekateri hočejo danes to zamegliti z <a href="http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/12/turk_si_ne_bo_premislil_glede_odlikovanja_ertla.aspx"> izmišljeno teleologijo</a> nacionalne osvoboditve, v kateri naj bi z roko v roko sodelovali komunisti in ne-komunisti. S tem uničujejo zgodovinsko zavest o demokratičnih temeljih slovenske države in nam namesto etosa demokratičnega patriotizma ponujajo nesprejemljivo nacional-komunistično interpretacijo naše zgodovine.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Vedno znova, predvsem pa v trenutkih, kot je današnji, moramo zavrniti takšne poskuse s sklicevanjem na izvorni pomen slovenske pomladi, ki je bil v odločni zahtevi po <i>prelomu </i>s starim nedemokratičnim sistemom v imenu pristnih vrednot osebne in politične svobode. In to v času, ko je berlinski zid še vedno stal in ni še nič kazalo, da se bo zamajal. V času, ko je nek znani madžarski disident govoril, da demokratične evolucije komunističnega sistema "ni pričakovati v tem stoletju", so možje, kot je bil France Tomšič, pogumno in dostojanstveno <i>zahtevali nemogoče </i>in tem usodno spremenili same koordinate mogočega. Zato jih lahko upravičeno imenujemo za <i>founding fathers</i>, ustanovne očete naše svobode.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Pred zadnjimi volitvami je na enem izmed predvolilnih soočenj novinar povprašal predsednike parlamentarnih strank po njihovih političnih vzornikih. Sedanji premier Borut Pahor je tedaj odgovoril, da bi morali vsi Slovenci, kot politična skupnost, začeti bolj poudarjati pomen naših <i>founding fathers</i> (uporabil je, če se ne motim, natanko ta izraz). Dovolj časa je minilo od slovenske demokratizacije in osamosvojitve, je poudaril Pahor, da lahko začnemo pravilno ovrednotiti temeljno zgodovinsko vlogo teh oseb in jih na primeren način počastimo.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Žal smo izgubili priložnost, da bi se Francetu Tomšiču primerno poklonili že za časa življenja, kot so to pred leti storili Španci z <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Adolfo_Su%C3%A1rez,_1st_Duke_of_Su%C3%A1rez">Adolfom Suárezom</a>, ostarelim in že hudo bolnim tvorcem španske demokratične tranzicije. Prav zato tokrat ne bi smeli izgubiti priložnosti, da to dolžnost opravimo vsaj ob žalostnem trenutku Tomšičeve smrte.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Naj mu bo lahka slovenska zemlja.</div></div><br /><br /><object width="450" height="385"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/s0nkhpvWsok?fs=1&hl=sl_SI"><param name="allowFullScreen" value="true"><param name="allowscriptaccess" value="always"><embed src="http://www.youtube.com/v/s0nkhpvWsok?fs=1&hl=sl_SI" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="450" height="385"></embed></object>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-27427196.post-61695195413067695092010-03-25T23:28:00.003+01:002010-03-25T23:34:06.423+01:00Slovenščina v Tržaški pokrajini<div style="text-align: justify;">Primorski dnevnik poroča, da je pokrajinski svet Tržaške pokrajine končno sprejel nov statut, po katerem bo na sejah omogočena raba slovenskega jezika. Pot ni bila lahka, saj je desnosredinska opozicija vodila dolgo in trdo obstrukcijo. Kljub temu pomeni ukrep dodaten korak naprej v pravnem varstvu slovenske manjšine v Italiji.</div>Unknownnoreply@blogger.com0