Danes je ETA razglasila, da se odpoveduje nasilju. Kaj naj rečem: lepo, ampak dvajset (ali pa vsaj deset) let prepozno. Spomnil sem se krasne pesmi baskovskega kantavtorja Benita Lertxundija. Upam le, da se bo zdaj končno uresničil njen končni verz. Poslušajte jo lahko tukaj.
Zenbat gera?
Zenbat gera?
Lau, bat,
hiru, bost, zazpi?
Zer egin degu?
Ezerrez.
Zer egiten degu?
Alkar jo.
Zer egingo degu?
Alkar hil?
Gure asmoak, esperantzak,
herria, askatasuna,
justizia, pakea,
egia, maitasuna...
mitoak, hitz utsak?
Zenbat gera?
Lau, bat,
hiru, bost, zazpi?
Zer egin degu?
Ezerrez.
Zer egiten degu?
Alkar jo.
Zer egingo degu?
Alkar hil?
Hori ez!, hori ez!, hori ez!
Koliko nas je?
Koliko nas je?
Štiri, eden,
tri, pet, sedem?
Kaj smo naredili?
Nič.
Kaj delamo?
Tepemo se med sabo.
Kaj bomo storili?
Se pobili?
Naši cilji, upi,
narod, svoboda,
pravica, mir,
resnica, ljubezen…
miti, zgolj besede?
Koliko nas je?
Štiri, eden,
tri, pet, sedem?
Kaj smo naredili?
Nič.
Kaj delamo?
Tepemo se med sabo.
Kaj bomo storili?
Se pobili? Tega ne! Tega ne! Tega ne!
8 komentarjev:
Sicer ne poznam preveč tematike baskovskih separatističnih zahtev, a po mojem skromnem mnenju je ETA delni proizvod zapuščine frankizma, kjer so bila skrajna sredstva definitivno edina možna pot. Vsekakor pa miroljubna metoda osamosvojitve ne prinaša manj možnosti za uresničitev tega cilaj. Vprašanje, če več.
Vsekakor. A vendar številke zgovorno pričajo: od 850 žrtev ETE jih je bilo natanko 43 (!) med leti 1961-1975, vsi ostali pa v času demokracije in avtonomije.
Jaz ne odobravam političnega nasilja, ki ga izvaja baskovska nacionalna levica. Čeprav je moje mnenje glede tega povsem irelevantno.
'Jaz ne odobravam političnega nasilja, ki ga izvaja baskovska nacionalna levica.'
Zakaj ne?
@jin: odgovor je v zgornji pesmici :)
Ne, resno: kar ETA zganja, je terorizem par excellence: ustvarjanje ozračja strahu, da z nasiljem utišaš tiste glasove, ki ti niso všeč.
ETA je začela svoje akcije v Francovem času. V desetih letih pod diktaturo je ubila okoli 40 ljudi: večinoma policistov, ovaduhov in falangistov. Super. Med drugim je razstrelila Francovega naslednika, generala Carrera Blanca. Way to go. Nisem a priori proti nasilju: če te napadajo, se boš pač branil. Ampak sledilo je 30 let večinoma povsem nedolžnih žrtev.
Usmrtitve policistov in vojakov po letu 1975 so sicer bile prav gotovo nekoristne in so samo ohranjale pri življenju začarani krog nasilja, ampak to še ni etično najbolj sporno. Sporne so vse civilne žrtve s strani vseh, ki se ne strinjajo z ETO, umetno ohranjanje izrednega stanja, uničevanje državljanskega konsenza. Že sredi osemdesetih let so vse baskovske stranke (z izjemo Batasune) - tudi EE, nekdanje politično krilo ETE - sprejele posebno deklaracijo, v kateri so jasno zapisale, da pri ET-inem terorizmu ne gre za konflikt med Baski in državo, ampak za konflikt med samimi Baski; natančneje med tistimi, ki priznavajo pravila igre civilnega političnega procesa in tistimi, ki jih ne.
So policaji in vojaki kot agenti neke vlade sploh nedolžne žrtve? Civili?
Terorizem, da. Terorizem kot sredstvo za dosego cilja. Vojna, ne? Vojne niso nikoli lepe, ampak to kar je počela ETA se mi niti ne zdi najhujše. Sploh v primerjavi s Čečeni.
Ti, povej, ko si že bolj doma na tistem koncu, si Baski želijo biti neodvisni ali so azdovoljni z neke vrste avtonomijo?
Prav zato, ker vojne niso nikoli lepe, moraš paziti, kdaj se lotiš svoje privatne. Nasprotovanje tvojim zahtevam še ne more bit razlog, da se lotiš nasilja. Not in my book. Sploh pa je v (zlasti sredi 80-ih) ETA umorila tudi nekaj zelo zavednih Baskov (med drugim enega najpomembnejših prevajalcev tuje literature v euskera). Potem so bili tukaj še izjemno podli napadi v supermarketih, umor katalonskega ministra za kulturo, itd.
"si Baski želijo biti neodvisni ali so azdovoljni z neke vrste avtonomijo?" Ha, the million dollar question. Če vprašaš ljudi, bodo verjetno rekli, da bi samostojnost. Zlasti, če jih vprašaš v Baskiji, kjer imajo zidovi ušesa. Jaz sem jih nekaj spoznal tudi v Salamanki: pa niso bili tako straaašno navdušeni nad to opcijo: in to pravi Baski, ne neki Lopezi ali Alvarezi. Lani so o tem objavili neke ankete: pa je bil rezultat kar klavern (manj kot 40% za samostojnost).
Ampak če bi enkrat prišlo do referenduma, bi verjetno bila večina za. Gotovo ne velika večina, ampak več kot 50% pa že.
Problem pa ni Baskija, problem je sosednja Navarra. Mislim, da noben baskovski patriot ne bi mogel dovolit, da Navarra ostane v Španiji, če se Baskija osamosvoji. V Navarri pa je tako: okoli 20% ljudi je ful za združeno in samostojno Euskal Herrio (to je tudi edino baskovsko območje, kjer skrajne levičarske nacionalistične stranke dobivajo več glasov od konservativne zmerne Baskovske nacionalne stranke), 80% pa o tem noče slišat niti v sanjah. Delitev Navarre po jezikovni meji pa je popolnoma nemogoča opcija (za oboje). So, Houston, we have a problem.
Glede primerjave s Čečeni: razlika je v tem, da Baski že 30 let niso zatiran narod. Tega se sicer v Baskiji ne reče (oz. se najraje sploh ne govori o politiki), ampak to je res. Imajo zelo široko avtonomijo: dejansko imajo toliko pristojnosti, da se je dejansko proces "devolucije" ustavil, ker jim ni mogoče več nič več "devolvirat", ker že vse imajo. Razen dveh pomembnih zadev: španska državna policija ima še vedno polno pristojnost v Baskiji, ravno tako špansko sodstvo. Tudi to bi se jim dalo prepustit (še zlasti, ker ima Baskija itak svojo policijo in sodstvo), če ... ja, če ne bi bilo terorizma. Tako ima Španija vedno izgovor, da reče: hop, tega pa ne moremo dovolit, ker bi vi teroristov ne zatirali tako vneto kot mi. ETA pa je vztrajala, da je oborožen boj nujen vsaj dokler bo na baskovskih tleh "tuja okupacijska policija". Pa imamo začaran krog. Ki ustreza obem skrajnostim: nacionalni levici, ki hoče ohranjat izredno stanje in španski desnici (PP), ki ji to omogoča poceni glasove prestrašenih Špancev. V kočljivo pozicijo pa postavlja zmerne baskovske stranke (nacionaliste, socialdemokrate in baskovsko demokratično levico), ki so edine v teh letih nekaj naredile za Baskijo. In to kar dosti in uspešno naredile. ETA pa zna samo rušit.
Ampak summa sumarum sploh ni tako hudo. Je treba pač računat na anarhističnii-destruktivni element baskovske duše. To ni samo dežela prekaljenih podjetnikov in trmastih delavcev, ampak tudi fanatikov in revolucionarjev: Ignacij Lojola, Che Guevara ... todos Vascos
Hm, bi Baski dobili avtonomijo, če ne bi bilo ETE? Mislim, če nisi glasen, te nihče ne sliši. Če si glasen, te slišijo, ampak te ignorirajo. Če začneš nastavljati bombe, se borijo zoper tebe, ampak čez čas, če nočeš umreti, začnejo razmišljati kako konflikt omiliti. Eto, avtonomija.
Po mojem bi bil potreben referendum z neodvisnimi opazovalci. Toej brez Špancev in Francozov.
So bili Čečeni zatirani? Pred vojno mislim.
"Hm, bi Baski dobili avtonomijo, če ne bi bilo ETE?"
Prav gotovo. Vse, kar so dosegli od leta 1976, je bilo kljub ETI in ne zaradi ETE.
Baski so skoraj takoj po Francovi smrti dobili vrnjeno avtonomijo (in to precej razširjeno v primerjavi s tisto iz 1936) in si lahko že 30 let skoraj v vsem vladajo sami. In si- kar dobro, med drugim. (Čeprav ne po zaslugi nacionalne levice, ki še vedno sanja o neki "socialistični republiki" in "samoupravljanju" in drugih pravljicah).
Njihova avtonomija je poleg tega omenjena v državni Ustavi kot posebna izjema, ker izhaja iz "zgodovinskih predpravic" in zato imajo pristojnosti, o katerih lahko Katalonci samo sanjajo. Poleg tega lahko država na njih prenese tudi pristojnosti, ki jih ostale avtonomne regije ne morejo dobit. In stranka PNV (Baskovska nacionalna stranka) je uspela v 30 letih to avtonomijo še zelo razširit: predstavljala jeziček na tehtnici v Madridu in za vsako podporo eni ali drugi vladi je zahtevala koncesije: tudi od Aznarja, ker je lahko vladal samo z njihovo pomočjo.
"So bili Čečeni zatirani? Pred vojno mislim." Mislim, da ne. Ampak tam je bilo najprej zatrtje samostojnosti in šele potem, v obupnih razmerah, reakcija islamistov.
Objavite komentar