Liberalnost

Zapisi iz Španije, februar 2005


Malokdo ve, da so liberalci španskega izvora. No: liberalizem kot politično gibanje ima svoj izvor v Angliji 17. in 18. stoletja in seveda v francoski revoluciji 1789. Toda vsi ti nedvomni predniki modernega političnega liberalizma se izvorno niso tako imenovali. Ime se je rodilo v Španiji na začetku 19. stoletja in se od tod razširilo najprej v Francijo, nato v Anglijo, ostalo Evropo in Ameriko.

Tisti španski domoljubi, ki so se borili proti Napoleonovi okupaciji, a so kljub temu hoteli v svojo domovino prenesti ideale francoske revolucije, so leta 1812 sprejeli t.i. »ustavo iz Cádiza«. Vanjo so zapisali delitev oblasti, človekove pravice in druge principe, ki jih imamo danes za samoumevne: a to je bil prvi primer v zgodovini, da je katera država samostojno in zavestno vnesla dosežke francoske revolucije v svojo ureditev. Kasneje je sledil dolg boj, da bi te principe ubranili pred konservativno politiko španskega kralja. V tem dolgem boju, ki je Španijo prvič v moderni zgodovini razdelil na dvoje, so privrženci ustavne ureditve sami sebe poimenovali z »liberales«. Beseda izhaja iz stare kastiljščine in je sprva označevala plemenite svobodnjake. Kasneje je dobila še drugačen pomen: pridevnik »liberal« je v španščini 18. in 19. stoletja pomenil »plemenit, dobrohoten, širokogruden«.

Danes ima izraz »liberalen« predvsem političen predznak. Tudi med ljudmi, ki se za politiko ne zanimajo, je to eden najbolj znanih političnih izrazov. Zdi se, da beseda vedno znova v valovih izgublja in pridobiva na ugledu. Zjutraj hočejo biti vsi liberalni, popoldne se »liberalizem« uporablja skoraj kot psovka; zvečer, kdo ve.

Ko se je na koncu osemdesetih let v Sloveniji začelo prebujati pravo politično življenje, je pokojni Jože Pučnik predvideval, da se bodo oblikovale štiri velike stranke. Liberalne med njimi ni predvideval, ker - je trdil - morajo v sedanjih časih tako in tako vse stranke biti obenem tudi liberalne in bi zato izključno Liberalna stranka predstavljala nesmiselno istorečje (tako kot, bi lahko dodali, izključno Demokratska stranka).

Zgodovina se na koncu vedno smeje daljnovidnim prerokom, naj so še tako pronicljivi. Toda v nečem je imel Pučnik vendarle prav: v današnjih razmerah bi morali biti vsi politiki liberalni. In če bi to bila liberalnost v izvornem španskem pomenu besede, bi bila politika gotovo prijaznejše okolje in države srečnejše, kot so v resnici.