Po 24-ih urah so se slovenski mediji le zbudili in končno začeli poročati o dejanski verziji dogodkov okoli kupčkanja z guantanamovskimi ujetniki. Včeraj, ko je bila originalna depeša že dostopna in smo v tem blogu že razmišljali o dejanski verziji dogodkov, so slovenski mediji še vedno povzemali napačne interpretacije evropskih dnevnikov (predvsem Guardiana in El Paísa) in vlado spraševali, ali je res, da so ZDA pritiskale na Slovenijo in srečanje z Obamo pogojevale s sprejemom zapornikov. Vlada je seveda z veseljem odgovorila po resnici: ne, ni res.
Med tem tudi El País spremenil svoje stališče in o zgodbi začel poročati v dejanski luči: da torej niso ZDA izsiljevale Slovenije, ampak da je bila Slovenija - natančneje, njen premier - tista, ki je kupčkala s tem vprašanjem. Šele to je iz spanca prebudilo naše medije, da so vendarle šli prebrat originalno depešo. Posledice so jasne.
Napovedujmo prihodnost: premier Pahor se bo zagovarjal a) z lažjo: vztrajal bo, da se to ni zgodilo oziroma da je bila dinamika dogodkov drugačna, kot piše v dokumentu ("Dokument je zgolj drobec, vzet iz konteksta itd."); b) s sprenevedanjem: pozornost bo skušal preusmeriti na afero wikileaks kot tako ("Katastrofa za svetovno diplomacijo, glede tega moramo biti zelo previdni, da ne škodimo državi itd" "Opozicija je neodgovorna, ker to izpostavlja ..."); c) najslabša možnost, ki pa se je najbolj bojim: trditi bo začel, da je bilo srečanje z Obamo ključno zaradi bogve kakšnih slovenskih strateških interesov in da se je bilo zaradi tega "plemenitega cilja" vredno iti nekaj diplomatskih igric. Skratka: bojim se, da bo skušal prodati verzijo, po kateri smo bolj zviti in daljnovidni od Američanov.
Obstaja seveda še četrta možnost, ki je med vsemi morda še najbolj modra: trdil bi lahko, da ga je odpravnik poslov napačno razumel. Mislim, da bi bila - četudi je verjetno neresnična - za javnost še najbolj verodostojna. In če je tako, naj to služi kot opomin njemu in vsem na zunanjem ministrstvu: naj se za božjo voljo neha po nepotrebnem vmeševati v diplomatske zadeve!
Obstaja seveda še četrta možnost, ki je med vsemi morda še najbolj modra: trdil bi lahko, da ga je odpravnik poslov napačno razumel. Mislim, da bi bila - četudi je verjetno neresnična - za javnost še najbolj verodostojna. In če je tako, naj to služi kot opomin njemu in vsem na zunanjem ministrstvu: naj se za božjo voljo neha po nepotrebnem vmeševati v diplomatske zadeve!
1 komentar:
In mi bomo pobožno upali, da je to največji kozel, ki ga je ustrelil, M.
Objavite komentar