Pet aforizmov o lenobi

• Neuresničeni načrti se kopičijo v nas kot odpadki prešibke volje in dušijo nadaljnjo ustvarjalnost. V trenutku odločitve se vsaka opuščena namera izkaže za kamen, ki zavira ustvarjalni zagon.



• Lenoba ima lahko številne psihološke razloge. Nikakor ni samoumevno, da izvira iz nedelavnosti. Cerkveni očetje, ki so prvi pisali o naglavnih grehih, so dobro poznali posebno vrsto intelektualne lenobe. Vsakogar, ki misli, da zmore napisati kaj resnično vrednega, se bo polastil obup spričo lastnih omejitev. Postavljamo se previsoko in nato obupamo, da bomo kdarkoli zmogli doseči zastavljeni ideal. Lenoba se v tem primeru izkaže za podvrsto napuha. In sicer napuha samokritičnih ljudi.



• Velja tudi obratno. Nikakor ni samoumevno, da nedelavnost izvira iz lenobe. Njen izvor je lahko zopet v napuhu; a tokrat neposredno, brez ovinka lažne samokritičnosti. Človek z izostrenim občutkom lastne pomembnosti ali celo večvrednosti se pogosto težko spravi k delu, ker se mu zdi za malo, da bi se moral truditi za nekaj, kar bi mu po njegovem prepričanju moralo pripadati že kot predpravica, ki izhaja iz njegovega talenta. A razumni človek ve, da je vsak genij - vsak izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi - predvsem plod trdega dela. Presežnost je res dar duha, a pride le v težkih urah delovnih muk.



• Virtuoznost je najbolj tvegano od opravil.



• Aforizem je virtuoznost lenih.