Danes me je dosegla novica, da je v 64-em letu starosti v Paviji umrl znani italijanski zgodovinar Angelo Ara, gotovo eden najpomembnejših zgodovinarjev srednje Evrope.
V čast mi je, da sem imel priložnost gospoda Aro osebno spoznati. Bil je pravi gentleman, humanist stare šole, neverjetno razgledan in poln pristne človeške topline. Bil je tudi odličen zgodovinar, prav gotovo eden najboljših v tem delu sveta. Današnji dan izkoriščam za to, da ljubitelje dobre knjige opozorim na njegovo delo Trst, obmejna identiteta, ki ga je spisal skupaj s svojim tržaškim prijateljem, pisateljem Claudiom Magrisom. Gre za eno najboljših knjig, napisanih o Trstu: v slovenščini je knjiga izšla pri založbi Claritas v odličnem prevodu Marije Luise Cenda. Knjigo med drugim toplo priporočam vsem, ki jih zanimajo teme, ki se tičejo italijansko-slovenskih odnosov. Žal je knjiga ob izidu (ki je, kljub temu, da je v njej obširno govora tudi o slovenski komponenti Trsta, k nam prišla prišla z dvajsetletno zamudo) naletela na precej snobovski odziv recenzentov, ki očitno niso razumeli njene izjemne in mestoma že genialne pronicljivosti. Pač, le nekdo, ki dodobra pozna tržaško stvarnost, lahko potrdi, da je ta knjiga bistvena za razumevanje "jadranskega problema". Ni čudno, da so pri nas za njeno objavo "navijali" predvsem tržaški Slovenci (najbolj zaslužen, da je bila knjiga sploh prevedena, je dr. Igor Škamperle, ki je napisal tudi zelo posrečen predgovor), medtem ko so naši "kontinentalni" intelektualci povsem spregledali njen pomen.
Naj vam bo današnji žalostni dan spodbuda, da ga zopet odkrijete.
Ni komentarjev:
Objavite komentar