17 januar 2006

Pesem in svoboda


Pred natanko tridesetimi leti, 17. januarja 1976, se je v Barceloni pričel legendarni trodnevni koncert Lluísa Llacha. To najbrž malokomu kaj pove. Prav zaradi tega sem se v spomin na ta zgodovinski dogodek odločil objaviti ta post, v dveh delih.
Lluís Llach je zunaj Španije še vedno relativno slabo poznan: njegova popularnost seže kvečjemu še v bližnjo Francijo, kjer je več let živel in delal. Kljub relativni anonimnosti na širši evropski sceni, pa je Lluís Llach v Španiji (predvsem pa v svoji Kataloniji) prava legenda. Zaslovel je v poznih šestdesetih letih, ko so njegove oporečniške pesmi postale simbol odpora mladih generacij proti avtoritarnemu režimu generala Franca.
V Španiji je namreč skoraj 40 let vladal avtoritarni režim po fašističnem zgledu. Represija je najhuje prizadela prav narodne in jezikovne manjšine: Baskom in Kataloncem niso le ukinili politične avtonomije, ampak tudi povsem prepovedali javno rabo njihovih jezikov. Vsaki poskusi odpora so bili zatrti. Španija je bila 40 let dežela strahu, mučenj v zaporih, ustrahovanj in izsiljevanj.
20. novembra 1975 je Franco umrl. Začela se je pot k demokraciji in nacionalni emancipaciji Kataloncev. V tem napetem ozračju, ko nihče še ni vedel, kako se bodo stvari obrnile, je imel Lluís Llach svoj prvi legalni koncert, ki pa je bil obenem prva javna demonstracija v katalonskem jeziku po letu 1939. Koncerta se je udeležilo več kot pol milijona ljudi: da bi mu lahko prisostvovali vsi, je Llach nastop razširil na tri dni. Koncert se je razvil v množično miroljubno demonstracijo katalonske enotnosti in želje po svobodi.
Lluís Llach je tedaj imel 27 let. Kariero je začel leta 1968, ko je pridružil skupini kantavtorjev, ki so izvajali uporniške pesmi v katalonščini. Kmalu je postal osrednja figura nenasilnega odpora proti nasilju režima. V svojih pesmih je s preprostimi besedami povzel vso tesnobo in vso upanje svoje generacije.
V spomin na ta koncert bom objavil nekaj prevodov komadov, ki jih je izvedel na tem legendarnem barcelonskem koncertu. V oklepajih so naslovi v katalonščini, s povezavami do besedil v originalu.


Odgovori mi (Respon-me)

Prijatelj, ki tolikokrat mi govoriš,
ko tukaj sediš
s povešenimi očmi,
nikoli nisi znal izreči
prave besede
o našem absurdu.
In danes je moje telo
polno tesnobe,
moja kri,
moje roke,
moje muke
že vsa ta leta
kričijo:
Kdo je zmagal?
Kdo je iz železa, skovanega iz bomb,
ustvaril novo ljudstvo?
Kdo je zmagal?
Kdo je na vseh teh poteptanih truplih
postavil hišo za vse ljudi?
Kdo je zmagal?
Kdo lahko vstane iz postelje
in gre na ulico,
ne da bi ga bilo strah?
Mi lahko poveš ti?
Mi lahko poveš ti?
Dobro veš, da nihče.
Vsi smo premagani;
vsi smo izgubili.
In prijatelj,
z vso močjo boš preklel
to noč,
katere sinovi smo,
to usodo
naše preteklosti,
ki nas je izdala.
Toda, prijatelj,
pomembneje kot iskati odgovore
je pripraviti
ogenj, ognjišče,
povrniti moramo
vsa ta leta,
ki kričijo:
Kdo je zmagal?…

align="justify">
align="justify">



Pesem brez imena (Cançó sense nom)

Kam greš z zastavami in letali
in z vsem tem zborom topov,
ki ga uperjaš proti mojemu ljudstvu?
Kam greš s sramoto na našitkih
in na puškah nosiš strah,
ki ga uperjaš proti mojemu ljudstvu?
Kam greš, ko pa se otrok več noče igrati,
ker je ulica polna krvi
in ti si tisti, ki jo prelivaš.
Kam greš, ko pa otrok ne more več gledati
modrine morja, niti tega jasnega obzorja
in ti si tisti, ki ga zakrivaš.
Kam greš z zastavami,
kam greš z letali,
kam greš, kam greš?
Kam greš s puškami,
kam greš s topovi?
Kam greš, kam greš…

align="justify">
align="justify">



Molk (Silenci)

Če me morate utišati,
me dajte zdaj, me dajte zdaj,
zdaj, ko vam lahko rečem ne
in nimate ničesar, da bi me kupili.
Nočem čakati.
Dajte me zdaj, dajte me zdaj!
Zdaj, ko lahko čutim
težo vse te groze.

In ne bo mi hudo,
če ostanem z zaprtimi usti,
vi ste tisti,
ki ste iz molka ustvarili besede.

Nočem čakati, da od časa zarjavi orožje,
nočem, da ima strah več časa,
da me premaga.
Če me morate utišati,
me dajte zdaj, me dajte zdaj,
zdaj, ko imam roke,
da zamenjam kitaro.


align="justify">
align="justify">

Ni komentarjev: