Ducat predlogov za poletno branje

Naslednji teden bom končno in dokončno oddal svojo diplomsko nalogo in tako se bo tudi zame začelo poletje. V nasprotju z lanskim letom, ko sem v celem poletju prebral le dve knjigi, sem si za letos sestavil zelo obširen seznam literature. Žal pa bolj slabo ustreza pojmu poletnega branja...

A tu ne mislim razgrinjati svojih ambicioznih bralnih načrtov: raje sem sestavil kratek seznamček knjig, ki sem jih sam že prebral in ki se mi zdijo odlično čtivo za poletne mesece. Če torej še niste odkorakali v knjižnico, je tu nekaj mojih predologov:

Salman Rushdie: Mavrov poslednji vzdih (napeta družinska saga, ki razkriva večna vprašanja človeške usode; velika indijska freska, modernistično poetični poklon Materi Indiji; vsekakor primernejše poletno branje od Satanskih stihov)

Miguel de Unamuno: Megla (špansko-baskovski pisatelj, ki je bolj kot kdorkoli drug vplival na sodobno južnoameriško literaturo; zgodba s prefinjenim sarkazmom in nenavadnim obratom nam razkrije, zakaj je Bog v resnici Španec; mimogrede, izpis na COBISS-u za ta roman je precej špasen - kot avtor dodatnega besedila je napisan Víctor Goti: a to ni nič drugega kot Unamunov psevdonim, "dodatno besedilo" pa v bistvu že prvi del romana!)

Jorge Luis Borges: Alef (zbirka kratkih zgodb, v katerih se križajo usode in časovnosti)

Kolja Mićević: Prešeren, malo drugače (naslov je dovolj zgovoren in ga je potrebno vzeti zares: srbski esejist in prevajalec odkriva nov pogled na Prešerna)

Rosa Montero: Kanibalova hči (nekoliko komičen kriminalni zaplet poskrbi za srečanje treh različnih generacij; lahkotno poletni uvod v ortegovski klic "Moj Bog, kaj je Španija!")

Alojz Ihan: Deset božjih zapovedi (zbirka prefinjenih esejev pesnika in mikrobiologa, ki zna biti oboje naenkrat in hkrati še globok mislec: obvezno branje za vsakega razmišljujočega Slovenca - poletje je primeren čas, da opravite svojo dolžnost)

Claudio Magris: Mikrokozmosi (izhodišče potovanja je Trst: pomislite, da se vsako nedeljo lahko nekam odpeljete z avtomobilom - to je lok, znotraj katerega popotnik s pisateljsko senzibilnostjo raziskuje vesolja v malih prostorih človeškega bivanja, od tržaških kavarn, prek kvarnerskih otokov do snežniških gozdov)

Fulvio Tomizza: Prijateljstvo (klasik slovenske literature, ki ga je v italijanščini napisal istrski pisatelj, živeč v Trstu; slovenski izdaji iz 1981 je dodana tudi odlična spremna beseda)

Marjan Rožanc: Roman o knjigah (knjiga, v kateri boste ugotovili, zakaj se najprestižnejša slovenska nagrada za esejistiko imenuje po Marjanu Rožancu)

Mark Twain: Humoreske (klasika, ki po krivici zaostaja za Jeromevimi Tremi možmi v čolnu; v njej Twain med drugim dokončno razkrinka stoletno sleparstvo mravelj in poda brezprizivno obsodbo nemščine)

To so torej moji predlogi. Tistim, ki imate radi poezijo, lahko povem, da se po mojem mnenju poletnim mesecem najlepše priklada William B. Yeats (čigar poezija je prav gotovo prevedena tudi v slovenščino; mislim, da v "beli" zbirki Lirika). Tiste pa, ki se tudi poleti ne branite zahtevnejših in bolj filozofsko usmerjenih besedil, opozarjam na pravkar izdani prevod knjige Hannah Arendt Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj v političnem mišljenju (knjige, ki je izšla pri založbi Krtina, še nisem imel priložnosti prijeti v roke, tako da ne vem, kateri dve "vaji" so v prevodu izpustili: v izvirniku jih je namreč osem). Knjiga je ključna za razumevanje politične misli Hannah Arendt, po naključju pa tudi tista, ki je med vsemi njenimi deli še najprimernejša za branje na plaži.

Upam, da sem vam prišepnil kakšno dobro idejo. Prijetno branje!