Vrnitev

Tolikokrat sem začel znova in še vedno nisem nič povedal.

Edvard Kocbek

Vsem, ki jih utegne zanimati, sporočam, da se Dexter vrača v obratovanje. Že nekaj tednov sem trdno odločen, da bom zopet začel, v količkaj rednih intervalih, pisati na blog. Že vsaj trikrat sem hotel napisati razmišljanje o specifični temi, a tega nisem storil iz enega samega razloga - zdelo se mi je, da ne morem začeti kar tako, in medias res. Zato zdaj ta kratka objava.

Tako: zdaj začenjam znova. Morda bo trajalo še nekaj dni, preden bom začel kaj resnega pisati; preganjajo me namreč obveznosti iz prejšnjega leta, ki jih moram nujno dokončati. Od danes naprej pa vsaj nimam več razloga, da ničesar ne napišem na blog, če bom čutil željo, nujo ali dolžnost, da to storim.

Še kratko pojasnilo k novemu podnaslovu. Če kdo izmed vas še ne ve (in iskreno upam, da je kdo takšen, saj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da so med bralci izključno moji prijatelji in znanci), sem od septembra prejšnjega leta na podiplomskem študiju zgodovine na Srednjeevropski Univerzi v Budimpešti. Glede na to, da bom - v nasprotju z začetnimi nameni - v Budimpešti ostal še kar nekaj časa, se mi zdi takšna oznaka upravičena. Poleg tega pa napoveduje prihodnje objave o tem varošu in o Madžarski nasploh. Sploh pa nas je takšnih - budimpeštanskih Slovencev, namreč - kar nekaj in to zanimivih... A o tem kdaj drugič, tema si zasluži lasten post.

Tako, dragi bralci in bralke, na svidenje v bližnji prihodnosti.