Dextera et anima

Šest kratkih refleksij o bolezni in trpljenju

2012-01-20T22:16:00.003+01:00

Nauk tradicionalne, konformistične, na krščanstvu temelječe buržoazne morale, ki uči solidarnost do bednih in nesrečnih, vsebuje implicitni argument kalkulacije in povračila: »Do nesrečnih ravnaj lepo, saj utegne nekoč nesreča doleteti tudi tebe.« Nietzsche je takšno moralo zato upravičeno obtoževal, da temelji na ustrahovanju. Do slabotnejših se ne vedem lepo iz pristne naklonjenosti do njih, temveč zato, ker se bojim, da bom tudi sam nekoč slaboten. V duhu nietzschejanske kritike je mogoča tudi nekoliko drugačna interpretacija: do slabotnejših se vedem lepo iz vraževerja, iz akta religiozne hvaležnosti, da nisem na njihovem mestu. Solidarnost je v tem pogledu magični ritual, ki trpečega Drugega obdrži na varni razdalji. Toda ali je mogoča drugačna različica iste zapovedi, ki bi se glasila: »Nesrečne in bedne spoštuj zato, ker si tudi sam nekoč bil nesrečen in beden«? Tako formulirana zapoved bi res bila nekoliko manj univerzalna – iz njenega primeža bi začasno izpadli tisti nadvse redki srečneži, kot mladi princ Siddhartha Gautama, ki še niso spoznali nesreče in trpljenja –, a bi bila manj preračunljiva, bolj velikodušna in iskrena. Etika, ki bi temeljila na takšni zapovedi, bi imela to edinstveno prednost, da bi trpljenje dobilo jasen smisel, saj bi odpiralo dimenzijo etičnega oziroma predstavljalo edini dostop do njega.

Tako kot siti ne razume lačnega in zdravi ne bolnega, tako človek v zdravem stanju ne razume občutij, dejanj in motivov, ki so ga gnali tedaj, ko je bil bolan. Ko je srečen in zdrav, se le s težavo spominja časov nesreče in bolezni in se sprašuje: sem to res bil jaz? Gleda nazaj in se ne spozna. Nerazumevanje med zdravimi in bolnimi, med sitimi in lačnimi, med srečnimi in nesrečnimi, med uspešnimi in bednimi, je pravzaprav družbena posledica tega primarnega nagona po samoohranitvi: nagona, ki nas sili v pozabo našega lastnega trpljenja.

Spomin na trpljenje – še zlasti na fizično trpljenje – je le bled odsev dejanskega trpljenja. Trpljenje je predvsem prisotnost bolečine, spomin pa miselna obnova nečesa odsotnega. Spomin lahko prikliče vse razsežnosti minulega pojava, ne more pa obnoviti njegove prisotnosti, ker je ta po definiciji časovno določena in torej neponovljiva. Zato so stigme v krščanstvu pojmovane kot najvišja stopnja podoživljanja Kristusovega trpljenja: imajo namreč to sposobnost, da prikličejo njegovo samo prisotnost. Toda prav zaradi tega jih katolištvo pojmuje kot nekaj izrednega, nekaj, kar presega meje običajne religioznosti, kot poseben dar, ki je omogočen (in dopuščen!) le zelo redkim, nikakor pa ne more služiti kot paradigma ali vezivo občestvenega življenja, kakor npr. govorjenje jezikov v karizmatičnih protestantskih sektah.

Spomin na trpljenje je oblika njegove pozabe.

Pristna etika ne temelji na spominu na trpljenje ali na obsesivnem strahu pred njegovo bližino – ki se odraža tako v magičnem zaklinjanju kot v stoičnem poskusu njegovega premagovanja –, temveč na gotovosti njegove končne zmage. Zapoved se tu torej ne glasi, »spoštuj trpeče, ker bi lahko tudi ti bil med njimi,« niti »spoštuj jih, ker si bil tudi ti med njimi,« temveč »spoštuj jih, ker boš tudi ti med njimi«.

Za krščanstvo je zmagoslavje trpljenja pred-končno, a predstavlja poslednjo resnico tega sveta. Ortodoksno krščanstvo uči, da pot v onostranstvo vodi prek smrti, torej prek največjega trpljenja, trpljenja ločitve od sebe in od sveta. Stoična ideja lepe smrti, eu-thanatos ali evtanazija, je zato radikalno tuja krščanstvu. Zanikuje namreč tisto gotovost, ki odpira polje krščanske etike: gotovost trpljenja, ki ni hipotetična ali pretekla, temveč prihodnja. Trpljenje je človekova poslednja resničnost na tem svetu, končni cilj njegovega zemeljskega potovanja, preden vstopi na področje, kjer je izničena njegova svetnost – in z njo svobodna volja, njena najgloblja manifestacija – in je popolnoma ter skrivnostno prepuščen Božji milosti.

Danilu Slivniku v spomin

2012-01-06T18:40:00.015+01:00

mav•er•ick, n.
1. An unbranded range animal, especially a calf that has become separated from its mother, traditionally considered the property of the first person who brands it.
2. One that refuses to abide by the dictates of or resists adherence to a group; a dissenter.
adj.
Being independent in thought and action or exhibiting such independence.

Danes zgodaj popoldne je umrl Danilo Slivnik. Ubil se je s strelom v glavo pred svojo hišo v Ljubljani.

Ne znam pisati nekrologov. Še zlasti ne o ljudeh, o katerih vem malo, toliko ali morda še manj kot povprečna javnost. Ampak, ko danes časopis Delo ob smrti svojega dolgoletnega sodelavca, dopisnika iz Moskve v obdobju perestrojke, notranjepolitičnega urednika v prelomnem času demokratizacije, osamosvajanja in prvih let tranzicije in nazadnje predsednika uprave, ni znal objaviti drugega kot zaprašenega sramotilnega pamfleta izpod peresa drugorazrednega komentatorja in skope, površne kronologije na ravni srednješolskega referata, sem se odločil, da napišem nekaj besed v spomin enega najbolj izvirnih in vplivnih novinarskih imen naše kratke demokratične zgodovine.

Danila Slivnika sem imel rad. To pa zato, ker je bil človek, ki ga ni bilo enostavno imeti rad. Bil je tip človeka, ki nikoli ni ravnal z namenom, da bi vzbujal občudovanje ali simpatijo. To je bil del njegovega šarma. Mnogi so ga občudovali, čeprav jim ni bil simpatičen, in mnogim je bil simpatičen, čeprav ga niso občudovali. Sam sem spadal med slednje.

Ni iskal popularnosti, ampak je skušal vedno vzbuditi polemiko s svojimi pronicljivimi, bistrimi nastopi, ki so bili izjema v dolgočasni močvari slovenskega žurnalizma. Človek z machiavellijevskim duhom v najboljšem pomenu besede, velik intelektualni lisjak slovenskega novinarstva, razpet med spontanim disidentstvom in premišljenim oblastništvom.

Do obisti in bolje kot kdorkoli drug je poznal realnost slovenske tranzicije in se uprl temu, da bi jo gledal skozi zrcala ideoloških projekcij. Vedno je poskušal prodreti do tega, kar je razumel kot bistvo zgodovinskega časa – do otipljivega, umazanega, konkretnega, komičnega in surovega boja za oblast. V nasprotju s tem, kar so mu pogosto očitali, tega boja nikoli ni mistificiral, ampak ga je razgaljal. Nečesa njegovi kritiki niso nikoli mogli razumeti: v svojem površnem moralizmu so domnevali, da mora vsakdo, ki kritizira oblast, to tudi sovražiti ali vsaj prezirati. Kakšna zmota! Slivnik oblasti ni sovražil: fascinirala ga je. Nekatere njene akterje je spoštoval, večino je preziral. Ampak ravno zato, ker ga je oblast kot taka fascinirala in jo je, na svoj način, ljubil, je bil sposoben prodorne in neizprosne analize njenih mehanizmov, kakršne je bil na Slovenskem v zadnjih desetletjih zmožen le malokdo drug.

Morda je vse, kar pišem danes o Slivniku, napačno. Morda je plod moje zmotne predstave o človeku, čigar kariero sem spremljal le od daleč in bežno, a vselej z zanimanjem. Srečal sem ga enkrat samkrat v življenju. To je bilo skoraj natanko dvanajst let nazaj, zgodaj pozimi leta 1999. Tedaj je v Konzorciju predstavljal svojo novo knjigo, Potnikovo poročilo. Predstavitev se je začela ob petih popoldne, tja sem prispel z enourno zamudo. Bilo je po eni izmed zabav, na katerih sem kot bruc spoznaval sladkosti ljubljanskega nočnega življenja. Spomnim se, da sem nosil dolg plašč, ki je zaudarjal po razvratu. Pritekel sem v prvo nadstropje, pobral izvod knjige in ga nesel do Slivnika, ki se je med odhajajočo množico zaustavil v pogovoru z mlajšim intelektualcem iz kroga Nove revije (če me spomin ne vara, je to bil Brane Senegačnik). Iz varne razdalje sem pristopil sem do njiju in Slivniku ponudil knjigo v podpis. Pričakoval sem, da jo bo površno podpisal in nadaljeval pogovor. A nepričakovano je obmolknil, me ostro premeril s pogledom in rekel sogovorniku: »Vidiš, Brane, takšni morajo brati to knjigo!« Domnevam, da je s tem mislil »tako mladi«.

Senegačnik je bil tedaj star približno toliko, kot sem danes jaz. Tempus fugit. Slivnikova smrt prihaja kot opomin, da živimo v prelomnem času, ko se končuje neko obdobje in se začenja novo. Dokončno se je končala tranzicija, najbrž na način, ki se ga je Slivnik vedno bal in pred katerim je svaril. Morda je to pripomoglo k brezupu, ki ga je pahnil v tragično dejanje. Kako naj si drugače razložimo nenadni akt skrajnega defetizma s strani človeka, ki se nikoli ni ustrašil boja, sančopansovskega Don Kihota, namazanega z vsemi žavbami, ki je dobro poznal notranjost sodnih in marsikaterih drugih dvoran?

Nekaj posebnega je bilo v tem sinu koroške zemlje, ki se v vseh letih svetovljanskega življenja nikoli ni znebil krepkega in rahlo nerodnega mežiškega naglasa. Predstavljal je tip intelektualca, ki ga pri nas pred njim nismo poznali: pokončnega, a prebrisanega enfant terrible, polnokrvega plebejca, ki se je s pomočjo nespornih osebnih vrlin prerinil v sam oblastni vrh in se ves čas gibal v nevarnem trikotu med politiko, poslom in žurnalizmom. Nikoli se ni pustil izriniti iz okolice centrov odločanja, a jim nikoli ni zares pripadal. Prefrigani Prometej, ki je vedno znova razjezil bogove tako, da je ob nepričakovanih trenutkih plebsu izdajal njihove najbolj varovane skrivnosti. A se nikoli ni pustil vkleniti pošastnemu jastrebu kaznovanja. Vse do danes.

Z malo več osebnega poguma bi bil lahko postal slovenska, moška verzija Oriane Fallaci; z malo manj pohlepa bi lahko postal slovenski Indro Montanelli; z malo več rafiniranosti in izobrazbe bi lahko postal naš Christopher Hitchens. Za vse troje mu je primanjkovalo moralne ogorčenosti. Tako je ostal, kar je bil. Resnični maverick slovenske tranzicije in hkrati ena njenih najbolj reprezentativnih osebnosti. Med ostalimi se je odlikoval prav po lastnosti, ki ga je nazadnje nemara pripeljala do roba: tako kot lisica iz Ihanove poezije nikoli ni znal zaspati na lovorikah.

Samo na en način se lisica lahko

zanesljivo reši: izkopati mora votlino

hitreje, kot so jo psi sposobni preiskati.

In ko se psi razočarano odpravijo

iz zapuščene votline in nadaljujejo

po njenih sledeh, mora ona izkopati

že naslednjo. Ali že tretjo. Tako se stalno

veča razdalja in včasih postane že tolikšna,

da bi se lisica lahko mirno ulegla ter

brez tveganja počivala, se parila, kotila

mladiče, bila brez skrbi. Vendar je zanimivo,

da taka lisica še naprej koplje, da dela to

čedalje hitreje in vedno bolj zagnano,

da postaja pozorna tudi na lego votlin

in premišljeno določa njihove oblike, da

postopoma obvladuje kopanje v trdo zemljo,

v lapor, granit, beton in železo, da prečka

reke, se zažira v gore, zavzema morja …

In nekoč se psi zasledovalci začutijo čudno

nemirni, kot da jih je nekdo začel zasledovati.

Pet aforizmov o človekovi dobroti

2012-01-04T08:00:00.003+01:00

O človeku imam podobno mnenje kot Sveti Avguštin, a ga imam kljub temu neizmerno rad.
Bog je poznal svet bolje kot Sveti Avguštin in si je o njem najbrž delal še manj utvar. A čeprav je poznal vso pokvarjenost tega sveta, ga je tako ljubil – piše evangelist – da mu je daroval svojega edinorojenega sina, da bi pričal – ne o pravici ali sreči, temveč o resnici, ljubezni in upanju. V tem paradoksu je zajeta vsa krščanska etika. In zdaj jo primerjajmo z jakobinsko etiko, ki je polna utvar o človeku in o svetu, a jima ni znala darovati drugega kot giljotino.
Giljotina. Ta grozljiva iznajdba bo za vedno pričala o lažnivosti posvetnega upanja. Pa ne zaradi svoje krutosti, temveč ravno zaradi svoje neizprosne, matematične pravičnosti.
Kristjan se proti krivici bori z ljubeznijo. Jakobinec z giljotino. Tu je vsa razlika.
Gulag ni nič drugega kot posodobljena različica giljotine, križane z barbarsko megalomanijo in pregovorno orientalsko krutostjo. Z eno razliko: vsebuje še več vere v človekovo inherentno dobroto in v sposobnost njegovega trajnega poboljšanja.

Next stop: nowhere

2011-12-04T23:15:00.000+01:00

Oh, kako sovražim imeti vedno prav! V prihodnje bo seveda potrebno začeti temeljit razmislek o naši prihodnosti - ki je danes še bolj brezupna kot včeraj.

V vmesnem času predlagam v branje odličen komentar mladega intelektualca, s katerim delim le malo pogledov, a ki je eden redkih na levici, ki je zmožen jasne kritike jankovićevstva. Preberimo, kaj nam pravi:

»Zmagala je torej lista, ki ni klasična stranka. V programu že ima grandiozne gradbene projekte, dvomim pa, da bodo oživili gospodarstvo, prej javno-privatno partnerstvo oziroma korupcijo. Poskušali bodo omogočiti potrošnjo na kredit, kar pomeni zadolževanje, poglabljanje krize. Sem zelo pesimističen. Glavno mesto in država bosta šla po poti eksotičnih diktatorjev, ki izvajajo potrošnjo na kredit po principu igre in kruha, vendar brez kruha in na kredit. Ne bo blagostanja, niti dolgoročno. Računa se na potrošnike, ki ne obstajajo, ker nimajo kupne moči. Sodeč po predvolilnem programu iz krize še ne bomo prišli.«

Primož Kraševec, avtor teh vrstic, sicer dodaja pogojni razen (razen če se ne prebudi levica in ponudi alternativo menedžerskemu diskuzu). Nedvomno bo ponovno oblikovanje levice ena izmed nalog, ki čaka Slovence v težkih letih, ki so pred nami. Kajti je Janković je Frankenstein, ki ga je ustvarila prav ta levica (in tu ne mislim le na znamenito Ropovo "točno polit'ka te je nastav'la, jez sem te nastavil!"). Toda vsak bo moral delati iz svoje pozicije.

Volilni poziv

2011-12-02T23:50:00.007+01:00

Že dolgo nisem objavil nobenega zapisa na tem blogu in ta molk se je razširil tudi na čas predvolilne kampanje, za katero sem - mislim, da je to jasno - zelo zadovoljen, da je prišlo. Ta moj dolgi volilni molk se bo morda komu zdel presenetljiv, a ni naključen. Tudi na socialnih omrežjih, na katerih sem bil v zadnjem času bolj aktiven (predvsem na twitterju), sem svoje komentarje omejil na kritično (pogosto ironično, mestoma sarkastično) spremljanje volilne kampanje in z njo povezanih kolobocij. Namenoma pa sem vzdržal kakršnegakoli agitiranja za določeno politično stranko. Tudi zato, ker so bile ob letošnjih volitvah moje simpatije enakomerno razdeljene med različne politične stranke (oh, nesrečna slovenščina, tvoja dvojina mi onemogoča, da bi bil povsem iskren in hkrati ohranil dvoumnost!) in sem se tudi sam precej časa odločal, kateri izmed njih (nazadnje sem se odločil za dvoumnost na škodo iskrenosti) naj zaupam svoj glas. Priznam, da sem v tej prednosti državljanske izbire, za katero sem bil ob vseh dosedanjih državnozborskih volitvah prikrajšan, zelo užival.

Dvoumnost ohranjam tudi v pričujočem zapisu. Ne želim agitirati za nobeno konkretno stranko. Kljub temu pa čutim, da se moram pred volitvami jasno izreči. S tistimi, ki dajo nekaj na moje mnenje, bi zato rad delil svojo zadnjo refleksijo pred začetkom volilnega molka. Bolj kot za refleksijo gre za skrb.

Mislim, da so v Sloveniji potrebne spremembe. Mislim, da je potrebna zamenjava na političnem vrhu. Zato upam, dragi prijatelji in drugi bralci, da boste tako kot jaz v nedeljo oddal glas za katero izmed strank, ki v zadnjih 3 letih niso bile v vladni koaliciji.

Seveda z dvema izjemama. O prvi (SNS) ne gre izgubljati besed; drugi pa jih je nekaj (žal) treba.

Menim, da bi morebitna relativna zmaga Zorana Jankovića na teh volitvah pomenila katastrofo za našo državo. Tudi kdor (za razliko od mene) ne dvomi o njegovih dobrih namenih, mora priznati, da gre za politika, ki ni dorasel vlogi predsednika vlade. Pri tem želim poudariti, da moja ocena ne temelji na a priori osebni antipatiji do njegove osebe ali na kritiki njegovih značajskih potezah ali drugih osebnih okoliščin (navsezadnje sem tudi sam večkrat pohvalil njegovo županovanje v Ljubljani).

Prepričan sem, da bi pomanjkanje konsistentne gospodarske in politične vizije, kadrovska šibkost njegove stranke in njena organska povezanost z vplivnimi skupinami, ki so v veliki meri sokrive za klavrno stanje slovenske stvarnosti, v teh kriznih časih pomenila zastoj vsakršnih resnih in premišljenih reformnih politik, ki jih potrebujemo za postopen izhod iz krize. Avtokratstvo, ekonomski populizem in nepotizem, ki ga je pokazal v upravljanju Ljubljane - skupaj z njegovim pomanjkanjem vsakršne evropske vizije (pri čemer je pomanjkljivo znanje tujih jezikov več kot le nevšečna osebna okoliščina!) so razlogi, na podlagi katerih ocenjujem njegov morebitni uspeh za nevarnega.

Glede na dosedanje izjave predsednika republike je jasno, da bi relativna zmaga Pozitivne Slovenije pomenila imenovanje Jankovića za mandatarja. S tem bi namesto razrešitve troletne politične agonije dobili samo še poslabšano verzijo t.i. "levega trojčka". Poslabšano, v kolikor bi ji bil dodan neodgovorni in programsko nekonsistentni avtokratski populizem. V trenutku, v katerem smo zdaj, si takšne zaostritev politične nestabilnosti ne moremo privoščiti.

Po zadnji anketi javnega mnenja, ki jo je danes objavila revija Mladina, se je razlika med obema največjima strankama zmanjšala na vsega 4%. Obenem je podpora dosedanji največji vladni stranki (verjetno zaradi pohvalne bojevitosti njenega predsednika ter njeni odločni in konsistentni obrambi svojih programskih izhodišč) znatno povečala. To pomeni, da je še vedno mogoče, da se sedanja politična elita, ki smo jo v preteklih mesecih imeli že za odpisano, znova vrne na oblast - čeprav v drugačni (po mojem mnenju mnogo slabši) preobleki.

V reviji so ta trend pospremili s komentarjem, da ne gre izključiti totalnega preobrata. Mišljen je seveda preobrat volilnega trenda zadnjih mesecev. Le kratkovidno politikantstvo, ki postavlja osebnostno antipatijo in malenkostne politične zamere nad resen premislek o tem, kaj je dobro za državo, se lahko takšnega preobrata veseli. Tudi tisti, ki se identificirajo z levo politično tradicijo in zagovarjajo progresivne vrednote, si takšnega preobrata ne morejo želeti - jasno je namreč, da tiste stranke, ki v Sloveniji predstavljajo politično levico, iz različnih razlogov niso zmožne konsistentne reformne politike. To nezmožnost so dodobra pokazale v zadnjih letih in zaradi te nezmožnosti bomo pojutrišnjem odšli na prve predčasne volitve pri nas.

Z nečem pa se z Mladininimi uredniki strinjam. Totalni preobrat ni nemogoč. Priča smo mu bili tako leta 2004 kot leta 2008, ko so o zmagovalcu volitev odločili zadnji dnevi in se je sprememba zgodila tako hitro, da so jo ankete komajda zaznale.

Zato pozivam vse tiste, ki razmišljajo podobno kot jaz in delijo podobne upe in bojazni o prihodnosti Slovenije, da se v nedeljo odpravijo na volitve ter glasujejo razumno in odgovorno. To pomeni bodisi za eno od treh strank "slovenske pomladi" (SDS, SLS, N.Si), za Državljansko listo Gregorja Viranta ali za stranko Trajnostni razvoj Slovenije. To so po mojem prepričanju edine politične sile, ki lahko (vsaka iz svojega programskega in vrednostnega vidika) pozitivno pripomorejo k razvoju Slovenije v naslednjih letih. Bodisi na vladi ali v opoziciji.

Predvsem pa naj se nihče - nihče! - ne vzdrži glasovanja z izgovorom, da je že vse odločeno ali da je zmagovalec že znan. Nič še ni odločeno. Kot je ob prvih demokratičnih volitvah v post-frankistični Španiji zapisal znani katalonski pesnik: Vse je za postoriti - in vse je mogoče!

Okrevanje

2011-04-06T21:31:00.000+02:00

STA poroča, da je predsednik Türk po operaciji v Avstriji že doma in da bo že jutri začel delati. Mi mu seveda želimo uspešno okrevanje, obenem pa mu pripročamo, da si vzame še kakšen dan počitka. Ali teden. Ali mesec. Lahko tudi več mesecev ...

O grabežljivosti konservativne ideologije

2011-03-25T02:07:00.002+01:00

Pustimo se torej o grabežljivosti poučiti nekomu, ki se na to dobro spozna:

Znova o pokrajinah

2011-03-07T17:26:00.003+01:00

Pred dnevi je Društvo humanistov Goriške na svojem blogu objavilo odgovor na anketo tednika Demokracija o zadnjem vladnem predlogu glede regionalizacije Slovenije. Društvo se je v preteklih letih že večkrat javno oglasilo glede te teme. Prejšnji teden je DHG na pobudo Foruma za Goriško in skupaj z drugimi sedmimi društvi, ki delujejo na območju Goriške, že drugič poslal odprto pismo predsedniku vlade, v katerem smo protestirali proti novemu predlogu ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan in proti načinu, kako je vlada zastavila projekt regionalizacije Slovenije.
Zaradi aktivnosti društva glede problematike regionalizacije je vodstvo društva kontaktirala novinarka Demokracije in zaprosila in zaprosila za sodelovanje pri anketi o tem vprašanju. S predsednico društva Marijano Koren sva oblikovala odgovore na vprašanja, ki jih je na društvo naslovil omenjeni tednik. Zdaj jih na svojem blogu objavljam še jaz.

1.) Kaj bi predlagana rešitev ministrstva glede pokrajin konkretno pomenila za Goriško?

Predlagana rešitev bi bila zelo slaba tako za Goriško kot za celotno Primorsko. Enotna primorska pokrajina s sedežem v Kopru bi težko zaživela. Gre za dve precej različni geografski enoti. Obstaja sicer skupna primorska identiteta, a prometno, gospodarsko in tudi politično gre za bolj različni enoti kot sta recimo savinjski in podravski del Štajerske, ki bosta po tem predlogu tvorili vsaka svojo pokrajino. Ne moremo razumeti, zakaj vlada vsem argumentom navkljub vztraja pri enotni Primorski. Argumentov v prid tej rešitvi do sedaj še nismo slišali, zgolj nekatere čustvene izlive: iz izkušnje pa vemo, da se za spodbujanjem emocij pri tako praktičnih vprašanjih, kot je regionalizacija, po navadi skrivajo parcialni interesi.

Za Goriško bi takšna predlagana pokrajina ne pomenila izboljšave, temveč kvečjemu poslabšanje položaja. Nova Gorica bi izgubila svojo naravno in zgodovinsko funkcijo regijskega središča; Koper pa to nikakor ne bi mogel postati, ker za to nima nikakršnih pogojev. Noben del Goriške nikoli ni in nikoli ne bo mogel gravitirati proti Kopru, poleg tega pa je v Kopru poznavanje goriških problematik še slabše kot v Ljubljani. To bo zato mrtvorojena pokrajina. Jasno nam mora biti, da se Novogoričani v nobenem primeru ne bodo sprijaznili s takšno pokrajino, zato se bo takoj po njeni morebitni ustanovitvi oblikoval nekakšen goriški »separatizem«, ki bo najbrž zbral dovolj moči, da bo blokiral učinkovito sprejemanje političnih odločitev. To bo v končni fazi škodovalo tako Obali kot Goriški.

Poudariti moramo, da bo ustanovitev enotne pokrajine privedla k neučinkovitim regijskim politikam na Goriškem: ker gre za strateško izjemno pomembno obmejno pokrajino, ima to lahko globoke daljnoročne posledice za celotno državo.

2.) Katere rešitve zastopate in kaj naj bi doprinesle ljudem?

Zavzemamo se za takšno oblikovanje pokrajin, kjer se bo upoštevalo predvsem ekonomske, zgodovinske in prometne dejavnike, pri čemer je seveda zelo pomembna tudi identiteta prebivalstva. Pokrajina bo lahko zaživela in opravljala svojo institucionalno vlogo le, če se bodo državljani z njo identificirali. V nasprotnem primeru bo mrtvorojena tvorba, ki bo prinesla samo dodatne težave. Način razprave o pokrajinah, kjer se išče nekakšno magično številko (šest, osem, dvanajst, štirinajst pokrajin), se nam zdi povsem brezpredmetna: o številu pokrajin lahko govorimo šele na koncu, po tehtni analizi na samem terenu. Zadnje čase pa izgleda, kot da vsi želijo iz klobuka potegniti številko, ki bo sama po sebi rešila vprašanje. Takšna ruleta ni samo neumna, temveč tudi škodljiva, ker nas odvrača od resničnih vprašanj pri regionalizaciji, ki je zapleten projekt. Pri oblikovanju pokrajin je potrebno izhajati iz konkretnih dejavnikov in interesov.

Poleg tega je potrebno skrbno pretehtati stroške dodatne birokracije, ki bi se vzpostavili pri regionalizaciji, in jih primerjati s koristmi, ki bi jih doprinesla decentralizacija Slovenije. Izogniti bi se morali situaciji, ko bi regionalni uradi prinesli preveč dodatnih delovnih mest v javnem sektorju, ki je v Sloveniji že tako preveč razraščen. Regionalizacija ima smisel, če jo bo spremljala reorganizacija javne uprave, kjer se bo del državnih uslužbencev »preselilo« na pokrajinske uprave. Skrben premislek o koristih in stroških utegne dvigniti debato o regijah iz dnevnopolitičnega kramljanja v trezen premislek o nacionalnem interesu.

Marsikateri državljani ne čutijo potrebe po ustanovitvi pokrajin, ker vprašanja regionalne politike ne občutijo kot pomembnega dejavnika v svojem vsakodnevnem življenju. Kljub temu pa se pomanjkanje učinkovite in konsistentne regionalne politike v Slovenije kaže na številnih področjih, ki posredno vplivajo na življenje ljudi, čeprav se tega mnogi ne povsem zavedajo. Tisti, ki delujemo v kulturni in društveni dejavnosti, smo dnevno soočeni s paradoksi, ki so posledica zastoja v procesu regionalizacije. Obstajajo številne institucije regionalnega značaja (gledališča, muzeji, knjižnice itd.), ki nimajo učinkovito urejenega financiranja. Ker nimamo pokrajin, ki bi bile ustrezne vmesne enote, ki bi se ukvarjale z ustanovami regionalnega značaja, so te institucije odvisne bodisi od oddaljenega centra bodisi bremenijo proračune občin: po navadi ene same občine, tiste, v kateri imajo te institucije sedež. Kot primer lahko vzamemo kar naše društvo: čeprav smo društvo regionalnega značaja in so naši projekti namenjeni prebivalcem celotne pokrajine, se naše financiranje napaja skoraj izključno iz sredstev, ki nam jih precej velikodušno namenja mestna občina Nova Gorica. Širše gledano to pomeni dvoje: da na številnih področjih sploh nimamo regionalne politike (ne obstaja regionalna politika za področje kulture, mladinskih dejavnosti, pa tudi turizma, prometa itd.) in da zato mestna občina prostovoljno prevzema nase nekatere obveznosti, ki bi jih po vsej logiki morale izvajati pokrajina. Njen proračun je zaradi tega neprimerljivo bolj obremenjen kot proračun drugih občin, ker poleg svojih občanov servisira tudi prebivalce širše regije. Za zdaj se lahko tolažimo, da to velja tudi za vsa ostala regijska središča. Če bo pa prišlo do ustanovitve pokrajin v skladu z vladnim predlogom, bomo priča nedopustni situaciji: mestna občina Nova Gorica bo še skoraj gotovo naprej vzdrževala večji del svoje regijske infrastrukture (preprosto zato, ker je in bo ostala regionalno središče: to je družbeno in geografsko dejstvo, ki ga noben zakon ne more spremeniti), nekatere druge mestne občine pa bodo tega razbremenjene, ker bo njihove pristojnosti prevzela pokrajina. To bo Novo Gorico (pa tudi Kranj, Slovenj Gradec in mogoče še kakšno drugo središče) postavilo v slabši položaj od ostalih mestnih občin in oslabilo njeno konkurenčnost in učinkovitost. Jasno je, da je za Novo Gorico in za celotno regijo takšna situacija dolgoročno pogubna.

3.) Kako so Vaše pobude sprejeli na Vladi RS in kako poteka dialog?

Kolikor nam je znano, se na vladi na našo pobudo do sedaj še niso odzvali.

4.) Na predsednika vlade ste naslovili odprto pismo. Za kašne rešitve se v njem zavzemate? Kaj želite z odprtim pismom doseči?

V Društvu humanistov Goriške smo se pridružili odprtemu pismu, ki ga je oblikoval Forum za Goriško. V njem smo pozvali predsednika vlade, naj se aktivneje vključi v projekt regionalizacije in naj ga ne prepusti neodgovornim politikantom. Jasno smo se zavzeli za ustanovitev Goriške pokrajine: prepričani smo, da predsednik vlade kot domačin razume potrebo in smiselnost njene ustanovitve. Od njega pričakujemo, da se bo izpostavil za nekaj, za kar sam dobro ve, da je nujna in racionalna rešitev. Če tega ne bo storil, tega žal ne bomo mogli razumeti drugače, kot da je popustil lobijem in parcialnim interesom ali se uklonil kratkoročnim političnim kalkulacijam. S pismom smo ga hoteli opomniti, kaj velikanska večina ljudi, institucij in civilne družbe v njegovi regiji, ne glede na politično pripadnost, pričakuje od njega.

5.) Se je predsednik vlade že odzval na Vaše odprto pismo in kaj od odziva pričakujete?

Zaenkrat odziva, kolikor nam je znano, ni bilo. Upamo, da bomo lahko s pismom končno spodbudili široko, poglobljeno in temeljito razpravo. Vemo, da so argumenti na naši strani, zato ne zahtevamo ničesar drugega od resne in utemeljene debate s tistimi, ki odločajo o regionalnih politikah.

6.) Je možno, da se oblikovanje pokrajin spelje že v letošnjem letu, kot si to želi ministrica? Bodo pristojni dosegli konsenz z lokalno skupnostjo?

Predsednik vlade je pred kratkim dejal, da oblikovanje pokrajin ni prioriteta te vlade. Če upoštevamo hitrost, s katero vlada sprejema ukrepe, ki jih je označila za svojo prioriteto, mislimo, da regionalizacije v tem mandatu ni pričakovati. Poleg tega je za sprejetje pokrajinske zakonodaje potrebna dvotretjinska večina, do česar najbrž ne bo prišlo. V zadnjih dveh letih je projekt – tako se nam vsaj zdi – povsem zastal: težko je pričakovati, da bodo v naslednjem letu in pol uspeli nadomestiti zamujeni čas. Tako, kot je nova ministrica zastavila projekt, mislimo, da konsenz z lokalnimi skupnostmi ne bo mogoč. Predlog, ki smo ga videli, ne more biti izhodišče za resno razpravo. Mislimo, da ne govorimo samo v svojem imenu, ko rečemo, da se nam je za tistim, ki se ukvarjamo z vprašanjem regionalizacije, zadnji predlog ministrice Trobec Bučan zdel nesramno norčevanje iz zdrave pameti. Ne vemo, če smemo tolažiti z dejstvom, da ga nihče ni vzel resno: očitno tudi sama ministrica ne, saj se je od njega po nekaj tednih distancirala. Razumeli bi, če bi se vlada odločila, da projekt regionalizacije začasno zamrzne: tako pa enostavno in preprosto ne vemo, pri čem smo. Ne vemo, kateri predlog je mišljen resno in kateri je namenjen zgolj tolaženju javnosti, da projekt ni zastal in da ministrstvo dejansko nekaj počne. To ustvarja mnoge frustracije in oddaljuje možnost racionalnega soočenja mnenj. Nesprejemljivo pa se nam zdi, da se je k tako pomembnemu projektu pristopilo s takšno površnostjo in nonšalanco. Od vladajoče politike bi pričakovali več resnosti.

Berlusconi in ženske

2011-02-15T18:03:00.005+01:00

Prav z veseljem opazujem, kako Berlusconiju počasi drsi oblast iz rok. Ne delam si prav nobenih utvar: glede na porazno stanje opozicije in velikansko stopnjo notranje mobiliziranosti njegovih podpornikov ne pričakujem večjih sprememb. Lahko se sicer zgodi, da bo njegova koalicija v določenem trenutku izbrala novega mandatarja: predvsem Severna liga gotovo nima namena, da bi Berlusconija reševala za vsako ceno, in kaj lahko se zgodi, da bo zahtevala imenovanje novega mandatarja (v tem primeru najverjetneje finančnega ministra Tremontija) ali celo razpis predčasnih volitev. A to še ne pomeni konec berluskonizma niti nujno konec Berlusconija kot političnega voditelja. V trenutni situaciji lahko to pripelje do še hujše ne-demokratične evolucije: če bo res prišlo do takojšnjih predčasnih volitev, ob obstoječem volilnem zakonu (znanem tudi kot legge porcata oziroma "zakon svinjarija") Berlusconijevi stranki (ki ravno v teh tednih zopet spreminja ime) zadostuje relativna večina (27% ali 28% bi bilo povsem realno), da dobi absolutno večino v parlamentu. Naj pri tem niti ne omenimo, da nimajo volilci nobene možnosti izbire med posameznimi kandidati in da si lahko Berlusconi dobesedno po svoji volji prikroji večino v parlamentu, v kolikor ni nobene druge stranke, ki bi prehitela njegovo Ljudstvo svobode (ali kakorkoli jo bo preimenoval). In te, ob katatoničnem stanju opozicijske Demokratske stranke, trenutno ni na vidiku.

Vendar, kot rečeno, ne glede na omejene možnosti kakršne koli resnične spremembe, z zadovoljstvom opazujem njegovo vse večjo izolacijo.

Zdaj je postalo že jasno, da je dokončno izgubil podporo katoliškega tiska, čeprav ima še vedno nekaj vplivnih zaveznikov v italijanski škofovski konferenci. Danes me je pozitivno presenetil uvodnik katoliškega tednika Famiglia cristiana, ki je na prvi strani pozdravil novico, da se bo moral Berlusconi zagovarjati pred milanskim sodiščem zaradi suma prostitucije mladoletnic in zlorabe javnega položaja (ker je, za tiste, ki še ne veste, svojo mladoletno "prijateljico" Ruby rešil iz rok policije s klicem na kvesturo, v katerem je pristojnim natvezil, da je dotična mladenka Mubarakova vnukinja in jo je zatorej potrebno izpustiti, da bi preprečili diplomatski spor z Egiptom). Uvodničar največjega katoliškega časnika v Italiji pa je pri tem dodal še nekaj: naključje je hotelo, da je sodni senat, ki bo sodil premieru, sestavljen iz samih žensk.

Tako piše, uvodničar: "Sodba je v rokah treh gospà. Takoj nam pade na misel nemeza. Ti, Berlusconi, si se na nespodoben način posluževal žensk; one same ti bodo sodile."

Odmislimo za trenutek zlorabo javnega položaja (ki je tu najpomembnejše) in se osredotočimo na zasebni del škandala. Kar se mene tiče, je to, kar Berlusconi počne znotraj visokih ograd svoje vile (ki jo je dobil tako, da je v sedemdesetih letih opeharil mladoletno siroto, ki jo je podedovala od pokojnega očeta) popolnoma irelevantno. Ne zgražam se zaradi domnevne prostitucije niti zaradi mladoletnic (navsezadnje gre za čisto "tehnično" vprašanje, kdaj je neka mlada udeleženka na zabavi praznovala 18. rojstni dan). Gre za nekaj drugega.

Berlusconi je stari pohotnež. To je očitno. A kaj to pravzaprav pomeni?

Napačno je razumeti pohoto kot nekakšen presežek libida. Nikakor! Pohota je, tako kot vsi grehi, nekaj povsem drugega. Je pokvarjenost človeške narave, ki od znotraj uničuje človeka in ga pripelje do tega, da s sočlovekom ni več zmožen vzpostaviti pristnega stika, da ga dojema le kot sredstvo za dosego svojih egoističnih, idiotskih užitkov.

Nismo potrebovali seksualnih škandalov zadnjih dveh let, da bi izvedeli, da je Berlusconi pohotnež. To smo lahko videli v načinu, kako se vede do vseh žensk v svoji bližini, iz njegovih nedostojnih šal, iz njegove diskreditacije politične nasprotnice zaradi njene neprivlačnosti. In še bi lahko naštevali.

Tudi to nas uči Katoliška cerkev v svojem moralnem nauku: greh, tudi kadar je storjen v sferi privatnosti, ni nekaj strogo privatnega. To pa zato, ker se tiče osebe kot take, v njeni celoti, in vpliva na njeno celotno vedenje. Ne izteče se v grešnem dejanju, temveč se - v kolikor ne pride do spokoritve, metanoia - razširi v način človekovega odnosa do stvarstva in soljudi. Dokler na koncu ne postane družbena vez.

Berlusconi ni pohotnež, zato ker so mu - kot si rad dopoveduje sam sebi - všeč mlade punce. Pohotnež je zato, ker je njegov odnos do žensk popolnoma izkrivljen, ker jih ne zna dojemati drugače kot potencialne udeleženke njegovih znamenitih bunga bunga zabav. In nazadnje zato, ker je kot gospodar medijskega in političnega prostora - kot sultan, kot mu pravi politolog Giovanni Sartori - iz pohote naredil sistem političnega in družbenega napredovanja.

Zato ima uvodničar Famiglie cristiane enkrat toliko prav: pregrešil se je zoper ženske in neka globoka pravica je v tem, da mu bodo prav ženske sodile glede tega.

Tisti, ki znate vsaj malo italijansko, si lahko v spodnjih posnetkih pogledate nekaj primerov sultanovega odnosa do žensk. Pri nekaterih, žal, niti znanje jezika ni potrebno.

Nevarna igra užaljenosti

2011-02-11T09:13:00.335+01:00

Od stvari, ki mi gredo pri sonarodnjakih najbolj na živce, je to, kako zlahka Slovenca užališ. To velja, če se smem poslužiti malo Völkerpsychologie, zlasti za slovenska plemena na drugi, jugoslovanski strani nekdanje rapalske meje. Vsaj med nami, Goričani, se je težje delati užaljenega: neznosno mora biti živeti med Goričani, če se ne moreš privaditi grobega in neusmiljenega humorja, ki vlada v teh krajih in ki dela naše ozračje krepkejše in znosnejše kot marsikje drugod. Od lastnosti svojega sodeželana Boruta Pahorja najbolj cenim ravno to, da ni v njem niti kančka kranjske zamerljivosti in užaljenosti.

To žal ne velja ne za našega predsednika republike, ki se večkrat obnaša kot navadna mila jera, ne za vodjo opozicije, čigar zamerljivost je že pregovorna in jo lahko upravičeno imamo za eno izmed zgodovinskih silnic sodobne slovenske politične zgodovine. Kot Ahilova jeza, je Janezova zamerljivost junaška lastnost epskih razsežnosti, vredna - morda ne ravno opevanja, gotovo pa upoštevanja ob razmišljanju o toku slovenske politične zgodovine v zadnjih petindvajsetih letih. In tega ne mislim nujno slabo in sploh ne sarkastično.

V zadnjih dnevih se je med največjo opozicijsko stranko in predsednikom republike vnel nov spor (pravilneje bi se mu reklo obračunavanje), o katerem bomo nemara še spregovorili. Na vrhuncu polemike se je oglasil predsednik Türk in v intervjuju za Mladino predsednika največje opozicijske stranke razglasil za "premetenca, čigar politiko je potrebno odločno zavrniti", saj da gre za nekaj podobnega ameriški Tea Party. V plemeniti skrbi, da bi to globoko sporočilo doseglo vesoljno slovensko progresivno javnost, je uredništvo Mladine (tega vztrajnega in častivrednega trobila sodobnega slovenskega naprednjaštva, čigar zvestoba sedanji oblasti je že skoraj ganljiva) te Turkove izjave z mastnimi črkami objavilo na naslovnici.

Janšizem in türkizem

Že dlje časa pozorno spremljam izjave predsednika Türka. Kot zgodovinarja politične misli me zanimajo ideološke in strateške motivacije, ki se skrivajo za pragmatičnimi in taktičnimi potezami političnih akterjev. Türkovega nasprotnika v tej tretjerazredni telenoveli, ki smo ji priča zadnje dni, sem že spregledal. Po letih temeljitega razmišljanja, branja in študiranja, mislim, da sem zapopadel - ne osebne mentalitete, temveč prav politično misel Janeza Janše. Mislim, da lahko govorimo o janšizmu kot o koherentem sistemu politične misli; ob priliki bom napisal kratko študijo o tem, a to bo na drugem času in kraju in v drugačnem registru. Za zdaj preizkušam svoj model tako, da napovedujem njegove reakcije: zaenkrat se še nisem zmotil in če me kdaj nekoliko preseneti (kot pri celotni zgodbi okoli druge republike), se kmalu izkaže, da je stvar mnogo bližja mojim začetnim napovedim.

Predsednika Türka še nisem povsem zapopadel. Zdi pa se mi, da sem razumel njegovo pojmovanje inštitucij: izhajajoč iz govorov, omemb, pripomb, intervjujev, ki jih je podal v zadnjih dveh letih. In moram priznati, da mi slika, ki se mi izrisuje pred očmi, ni niti malo všeč.

Türk kot slovenski Viktor Orbán?

V zadnjih tednih je postalo priljubljeno, med zadnjimi preživelimi na levičarskem medijskem in intelektualnem Titaniku, Janšo in njegovo stranko primerjati z madžarskim Fidesz-om. Takšna manipulacija se mi zdi povsem legitimna in se nad njo ne mislim zgražati: v trenutnih razmerah se mi zdi razumljivo, da skuša levica v strahu pred svojo usodo nasprotnika prikazati kot nekoga, ki utegne v primeru zmage prevzeti vse vzvode oblasti in tako ogroziti politično pluralnost v državi, kot je to storila (tako gre levo-liberalna mantra, ki tokrat ni daleč od resnice) madžarska desnica po zadnjih volitvah. Vsekakor je bolje, da SDS primerjajo s Fideszom (ki je navsezadnje prav tako član Evropske ljudske stranke) kot z nacisti (kot si je pred dobrim letom prvi privoščil minister za visoko šolstvo, pred dvema tednoma pa še ministrica za notranje zadeve). Toda če dejansko obstaja politik v Sloveniji, ki po svojem miselnem ustroju spominja na madžarski Fidesz, je to prav Danilo Türk.

Türkov problem je, da demokracije ne razume kot sistema uteži in protiuteži (checks and balances), kjer vsakdor opravlja svojo nalogo v skladu z institucionalno vlogo, ki jo zaseda, temveč razmišlja v kontekstu nekakšne "institucionalne sinergije", kjer bi morali vsi težiti k istemu cilju. Pri tem lahko seveda jasno prepoznamo Kučanov vpliv, a to je obenem natanko tisto, kar Orbánov Fidesz pojmuje pod znamenito krilatico nemzeti együttműködés ali nacionalno sodelovanje.

Janši lahko očitamo marsikaj; a ne tega, da ne razume vloge institucij v igri uteži in protiuteži. Ko je predsednik vlade, se obnaša kot predsednik vlade; ko je v opoziciji, se povsem identificira z vlogo vodje opozicije; ko je minister, zvesto opravlja vlogo ministra (nič čudnega, če ga je Janez Drnovšek nekoč, tik pred volitvami 2004, označil za "enega najboljših ministrov, kar sem jih imel v svojih vladah"). Lahko bi šli še nazaj: ko je bil v partiji, se je vedel kot zvesti komsomolec; ko je bil disident, je z vso svojo bitjo prevzel vlogo družbenega izobčenca in političnega kritika; ko je pisal članke proti JLA, je bil prepričan pacifist (to so bili časi, ko je Žižek javno hvalil njegove intelektualne sposobnosti, Niko Kavčič pa je v njem videl bodočega rešitelja slovenske reformistične levice); ko je postal minister za obrambo, je zgledno opravil svojo zgodovinsko vlogo. Njegovo "kameleonstvo", ki preseneča mnoge, ni nič drugega kot sposobnost v celoti prevzeti nase družbeno in politično pozicijo, ki jo zaseda. Ta njegova lastnost, iz katere se mnogi tako radi norčujejo, bi v resnici morala postati norma političnega obnašanja! V nasprotnem primeru dobimo predsednika vlade, ki se obnaša kot predsednik republike, ministra za visoko šolstvo, ki se ima za vodjo opozicijske stranke, predsednika protikorupcijske komisije, ki je prepričan, da je Antonio Di Pietro, ombudsmana, ki misli, da je moralna vest naroda, in predsednika republike, ki misli, da je moralna vest sveta.

Ko vsak misli, da je nekaj drugega, kot je, se kaj hitro zgodi, da nihče ne dela tistega, kar bi moral. Predsednik vlade se igra velikega državnika in poziva nacijo k enotnosti, namesto, da bi se ukvarjal s stvarnimi problemi v svoji vladi in, navsezadnje, tudi v svoji stranki (ki mu že polzi iz rok). Namesto njega se nato v polemiko z opozicijo spušča predsednik republike, ki bi moral početi in govoriti, kar počne in govori premier.

V čem je sploh problem?

V tem, da nima predsednik republike kaj kritizirati opozicije! Ko to počne, grobo zlorablja svoj položaj.

Vendar, ali je naloga opozicije, da kritizira (da, celo napada) predsednika republike? Načeloma ne. Se pa lahko zgodi. Tako je recimo v devetdesetih letih v Italiji takratna desna opozicija besno napadala predsednika Scalfara, ker se ni strinjala z njegovim posredovanjem v prid medijskega zakona, ki bi omejil Berlusconijevo medijsko premoč. Pred tem je bil njegov predhodnik Cossiga na udaru levice, sedanji predsednik Napolitano pa je pod stalnim napadom proti-berlusconijevske stranke Italija vrednot. Nobenemu od njih ni prišlo na pamet, da bi se lotil kritikom odgovarjati na njihovi ravni.

Odnos med opozicijo in predsednikom republike je asimetričen; slednji bi smel kvečjemu previdno odgovoriti, če bi ga napadala vladna, ne opozicijska stranka. In še to le, če bi presodil, da gre gre za napad na institucijo kot tako (torej na njegove pristojnosti), ne pa na njegovo osebno vodenje le-te.

Ali morda trdim, da Janša lahko kritizira Türka, ta pa se ne sme braniti!? V bistvu ja, nekaj takega.

O načinu, kako se je opozicija lotila predsednika, si lahko vsak misli svoje. Ne smemo pa pozabiti - in mislim, da glede tega ne more biti protislovnih interpretacij -, da je spor med sabo in opozicijo začel Türk sam. Najprej s svojimi, milo rečeno, neposrečenimi izjavami glede Hude jame, nato z odlikovanjem Tomaža Ertla in nazadnje z neprimerno reakcijo na ustavno obtožbo (Igor Omerza, do nedavnega eden najvplivnejših članov "desnega" krila LDS, je Türkovo reakcijo na obtožbo označil kot "katastrofo", njegov zagovor v Državnem zboru pa za "enega najslabših političnih govorov v samostojni Sloveniji"). Kot politik bi moral vedeti, v kaj se spušča. Reakcija je bila predvsem predvidljiva in ni mogla biti drugačna. Če je ni predvidel, je kriv politične nevednosti, nevredne predsednika republike; če jo je, je "ustvarjanja izrednega stanja", ki ga očita opoziciji, kriv prav sam. Kot pijani slon je zalomastil na minsko polje najbolj kočljivega političnega vprašanja v post-komunistični Sloveniji - vprašanja kontinuitete s prejšnjim sistemom - in se nato čudil reakciji, ki jo je povzročil.

Ko je SDS nadaljevala s svojo ofenzivo, ki jo je sam sprožil, je kot užaljena mila jera začel vračati milo za drago, ne da bi pomislil na svojo institucionalno vlogo.

Nevarna razmerja

Že nekaj časa se predsednik republike ne vede kot predsednik vseh državljanov, temveč kot predsednik vladajoče garniture. S svojimi površnimi kritikami opozicije ni razžalil le opozicijskih politikov, temveč tudi vse državljane, ki smo (in po vsej verjetnosti bomo tudi v prihodnosti, ker kot kaže, nimamo druge izbire) volili za desnosredinske stranke, v tem primeru za SDS.

Njegova oznaka Janše kot "premetenca" je nemara plod nesporazuma ali površnega znanja angleščine: pojem survivor, na katerega se je bojda nanašal, v ameriškem političnem žargonu pomeni nekaj drugega, predvsem pa nima negativne osebnostne konotacije, ki jo ima slovenska beseda "premetenec".

Problem je v drugih dveh izjavah: iz katere pozicije govori Türk, ko pravi, da je "treba Janševi politiki reči ne"? Kdo je on, da odloča, komu je treba reči ne in komu je treba reči da? Zadnjič, ko sem bral ustavo, je ta pristojnost bila še v rokah volivcev. Ne izključujem možnosti, da jo kani vlada, v duhu zakonskih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih mesecih, v kratkem prenesti na predsednika republike. A dokler je še v rokah volilcev, nima predsednik republike prav nobene moralne in institucionalne pravice, da se izreka o tem, komu dajo volilci podporo! In mogoče bi se lahko tudi spomnil, da sta SDS in njen trenutni predsednik politična akterja, ki sta - za razliko od njega - v slovenskem političnem prostoru prisotna od samih začetkov in da sta - zopet za razliko od njega - ključno pripomogla tako k demokratizaciji kot k osamosvojitvi Slovenije. Ključno sta soustvarjala slovenski politični prostor. Zato bi si upal trditi, da imajo njihova stališča - pa naj se z njimi strinjamo ali ne! - večjo politično težo od stališč nekoga, ki je na politični prostor vstopil šele pred kratkim in se v tem kratkem času izkazal predvsem s spodkopavanjem ugleda politične institucije, ki jo začasno zastopa.

Zares deplasirana pa se mi zdi njegova oznaka SDS-a kot stranke, podobne ameriškemu Tea Partyju. Naj bo jasno: če bi to izrekel kdorkoli drug, vključno s predsednikom vlade, bi jo lahko imeli za nedolžno (bolj ali manj ponesrečeno) domislico. Iz ust predsednika republike, ki naj bi zastopal vse državljane, pa je to nedopustna diskvalifikacija ene največjih političnih sil v tej državi, ki ima široko družbeno podporo in predstavlja legitimne interese.

"To ni moj predsednik!"

Mislim, da reakcija liberalno-konservativne in krščansko demokratske civilne družbe ne bi smela podaljševati spirale užaljenosti in zamere. Potrebno pa je, po mojem, predsednika republike opomniti na njegovo institucionalno vlogo. Naj se neha obnašati kot dobrohotni dvorni svetovalec trenutne vlade (za kar ga verjetno nihče ni niti prosil) in naj vsaj v času, ki mu ostane do konca mandata, skuša spodobno opravljati vlogo, ki mu pritiče.

V nasprotnem primeru mnogim ne bo ostalo drugega, kot da javno razglasijo, kar verjetno že dolgo čutijo: "Ne, to ni moj predsednik!"

Vendar se mora Türk zavedati, da kljub temu ostaja predsednik in ima ustavno dolžnost, da do konca predstavlja državljane kot celoto. V španščini bi se reklo, la ciudadanía: državljane kot politično telo. To je pravzaprav edina funkcija, ki mu jo slovenska ustava pripisuje. Spodobilo bi se, da zna vsaj to opraviti.

Za božjo voljo, odidite!

2011-02-09T21:32:00.003+01:00

Danes je nova ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan predstavila svoj novi "predlog" regionalizacije Slovenije, na katerem je trdo delala zadnji mesec. In rezultat tega vnetega razmišljanja? Slovenija naj se razdeli na šest pokrajin, ki naj ustrezajo šestim škofijam Rimokatoliške cerkve.

Priznam, da sem za trenutek pomislil na prvoaprilsko šalo. Morda me je zavedel nenavadno topel februar; tukaj, ob Plečnikovih vrbah vzdolž Ljubljanice, že posedajo mladi pari in zjutraj lahko slišimo previdno žvrgolenje ptičkov. Nato sem se spomnil, da smo šele včeraj praznovali kulturni praznik in srce mi je zopet napolnil obup nad političnim stanjem pri nas.

Vprašal sem se: zakaj vlada nadaljuje svojo agonijo, ko pa je vsem jasno, njej sami nemara še najbolj, da je vsega konec. Zadnjega pol leta je resigniranost preplavila samo koalicijo: zdi se, da nihče več ne dela resno: ne le, da se skuša zastaviti nobenega resnega političnega projekta, ampak nima niti toliko motivacije, da bi vzdrževala videz normalnosti in uspešnosti. Kot da bi se začelja valjati v blatu svojega lastnega neuspeha in v tem še uživala. Ministri sploh ne več utemeljujejo svojih potez, zakoni in ukrepi se sprejemajo z zdolgočasenim glasovanjem, kjer nimajo levičarski poslanci niti toliko moči, da bi na izviren in duhovit način zaničevali svoje nasprotnike. Ko politična garnitura izgubi celo voljo, da bi si izmišljevala verodostojne laži, je nedvoumen znak, da ji je odklenkalo.

Zakaj ne torej konča agonije? Z njenim podaljševanjem ne dela škode le državi, temveč tudi sama sebi. Kdo ve, kaj bo ostalo od leve politične opcije, če se takšno stanje političnega razsula nadaljuje še dve leti? To nikakor ni nedolžno vprašanje. Na pogorišču post-komunistične levice znajo vznikniti nevarni populizmi: ne le Popovičev Koper in Jankovićeva Ljubljana, tudi Poljska in Madžarska sta nam lahko glede tega v poduk! Obstoj odgovorne leve politične opcije je nujen le za stabilnost političnega sistema, temveč tudi za socialno kohezivnost. Še vedno sem prepričanja, da SD ima potenciale, da postane takšna stranka - mislim, da je njen vzpon na mesto, ki ga je prej zasedala LDS, eden izmed najbolj pozitivnih premikov zadnjih petih let. Toda če je že zdaj, po pičlih dveh letih vladanja, zdrsnila na borih 10% podpore, ji na naslednjih volitvah grozi polom zgodovinskih razsežnosti, primerljiv s porazom madžarskih ali katalonskih socialistov v zadnjem letu.

Če bi Pahor, ki ga še vedno imam za častnega človeka, ki se je (ne povsem po svoji volji) znašel na mestu, ki mu kar najmanj pristoji, zbral pogum in storil to, kar mu svetuje mama, bi dokazal politično zrelost, kakršne v tej državi nismo videli vse od samo-razpusta DEMOS-a decembra leta 1991 na Dolskem pri Ljubljani.

Kajti alternativa je zaskrbljujoča: nadaljevala se bo vampirska prilastitev vseh inštitucij s strani najbolj neprimernih nstavljencev vladajoče garniture, okrepil se bo verbalni napad na opozicijo in vse, ki mislijo drugače. V še zadnjih ostankih nekdaj mogočnega levičarskega medijskega aparata si skorajda ne morejo več izmisliti uspešnih metod za edino taktiko, ki jim še ostane: ustrahovanje pred desnico. Zdaj je postalo priljubljeno govoriti o "madžarskem scenariju", po katerem bo ena stranka prevzela totalni nadzor nad državo. Intonacijo za novo harmonijo kolektivne histerije je priskrbela notranja ministrica, ki si je privoščila ogabno manipulacijo, ko je dan spomina na holokavst izkoristila za ceneno strašenje pred "janševističnim" prevzemom države. Sledili so ji še zadnji intelektualni zavezniki te vlade, ki so preventivno opozorili na bližajočo se lustracijo. Strah pred Janšo je ostal edini zaveznik levice na oblasti. Leta 2008 je opravil svojo vlogo; na naslednjih volitvah je ne bo.

Ko so zahodni zavezniki leta 1940 izgubili bitko za Norveško, je poslanec Winston Churchill v enem svojih znamenitih govorov nesposobnega premiera Nevilla Chamberlaina rotil, naj odstopi in omogoči oblikovanje nove koalicijske vlade, ki bo kos vojnim razmeram. Ognjeviti govor je zaključil z znamenitim citatom, ki ga je leta 1653 Oliver Cromwell zabrusil nekdanjim zaveznikom, ki niso hoteli dopustiti razpustitve parlamenta:

You have sat too long here for any good you have been doing. Depart, I say, and let us have done with you. In the name of God, go!

Chamberlain ga ni poslušal. Vztrajal je na svojem položaju in skušal braniti nebranljivo delovanje svoje vlade z neuspešnimi dovtipi. Kmalu zatem so ga k odstopu prisilili nezadovoljni člani lastne stranke (ki so nato izbrali Churchilla za svojega voditelja). Tudi ni moglo biti drugače. Chamberlain, "pošteni mož iz Birminghama", je tako izgubil še zadnjo priložnost, da bi se v zgodovino zapisal še kako drugače kot najbolj neuspešni ministrski predsednik Velike Britanije.

Žižek in Ramadan o egiptovski revoluciji

2011-02-05T09:17:00.007+01:00

Vredno ogleda: Tariq Ramadan in Slavoj Žižek na Al Jazeeri o egiptovski revoluciji:

Vsekakor gre za zanimiva razmišljanja. Ob njegovem poslušanju pa mi je vendarle postalo jasno, zakaj slovenska blogerka, ki živi v Egiptu in ki ima do revolucije precej drugačno (to je, povsem odklonilno) mnenje , tako zaničevalno govori o Al Jazeeri kot o orodju anti-mubarakovske propagande. Naj bo jasno: še vedno podpiram protestnike in se v marsičem strinjam s tem, kar pravita Ramadan in Žižek; ampak vseeno mislim, da v tem trenutku - ne glede na to, kaj pravita omenjena gospoda - enostransko navijaštvo ni na mestu. Podpirati in simpatizirati nikakor ne pomeni zapreti oči pred komplekstnostjo dogajanja.

No, predlagam, da si pogledete ta posnetek in si ustvarite lastno mnenje. Mimogrede, mislim, da oba svoji najboljši analizi podata v zadnjem izvajanju.

P.S. Šele zdaj sem se zavedal nečesa. Žižek se v zgornjem posnetku javlja iz Ljubljane. Pred dnevi je v Guardianu objavil enega najbolj odmevnih člankov na to temo; citirajo ga v vseh večjih svetovnih časopisih; vabijo ga na Al Jazeero. RTV Slovenija vsak dan obširno poročajo o Egiptu, pa jim ni niti enkrat padlo na pamet, da bi ga povabili v studio, da bi predstavil svoj pogled na situacijo. Raje vabijo vedno ene in iste obraze, ki jih imamo že vsi poln kufer, še zlasti, ker vnaprej vemo, kaj bodo povedali. Manjka še samo, da v Odmevih na to temo organizirajo soočenje med Darkom Štrajnom in Boštjanom M. Turkom. Z Matejom Makarovičem in Vladom Miheljakom kot navijačema. Kjer bo seveda Boštjan M. Turk branil islamistične pozicije Muslimanske bratovščine, Štrajn pa sekularnega razsvetljenskega avtokrata Mubaraka: to bi jima še najbolj pristojilo. Mi pa bi lahko med tem gledali youtube: kaj drugega nam itak ne preostane.

Egiptovska revolucija

2011-01-31T11:08:00.007+01:00

Seveda gledam s simpatijo na protirežimske demonstracije v Egiptu. Z srcem in umom sem na strani protestnikov. A kljub temu sem skeptičen in nekoliko zaskrbljen. Egipt ni Tunizija, kjer je sekularizem globoko zakoreninjen (ali se je vsaj tako zdelo do zdaj): poleg tega pa niti za tunizijsko jasminovo revolucijo še ne vemo, kako se bo končala. Smo v trenutku, ko so vse možnosti odprte in to daje celotnemu dogajanju tisto intenzivnost, ki je značilna za prevrate. A tudi negotovost. Spomnimo se: tudi iranska revolucija (tista l. 1979) se je začela na podoben način in se iztekla v masovno tiranijo islamske republike.

Kar me skrbi glede Egipta, je, da se bo v obdobju brazvladja, ki utegne slediti Mubarakovemu padcu, izkazalo, da je edina organizirana politična sila, zmožna obvladovati položaj, islamistična Muslimanska bratovščina, ki je že desetletja največji trn v peti laično-avtokratskega režima. Prav lahko se zgodi, da bodo Muslimanski bratje edini pravi zmagovalci revolucije, pri kateri sami, kot vse kaže, niso odločilno sodelovali.

Možen je tudi tretji scenarij, da se bodo demonstracije končale enako kot iranska zelena revolucija pred dobrim letom: da bodo torej zatrte v krvi, režim pa se bo otresel še zadnjih demokratičnih kulis. Ampak kot kažejo zadnje novice, se je vojska postavila na stran ljudstva in zdi se, da je padec sedanjega režima neizogiben. Prihodnost je zato izjemno negotova. Ne pozabimo, da je Mubarak legitimni naslednik Sadata, ta pa Naserja: to pomeni, da je njegov režim zadnji člen v nepretrgani verigi, ki jo je vzpostavila revolucija 1952. Če bo Mubarak zares padel, bo s tem konec tiste politične kontinuitete, ki - ob številnih spremembah - traja vse od vzpostavitve republike pred šestdesetimi leti. Smo torej pred velikimi spremembami. Egipt namreč ni le najštevilčnejša, temveč v marsičem še vedno najpomembnejša arabska država, kljub gospodarski moči Savdske Arabije in zalivskih emiratov. Kar se zgodi v Egiptu, ima posledice v celotni regiji in odmeva tudi onkraj nje. Ne smemo pozabiti, da se je prav v Egiptu rodil tako arabski nacionalizem kot tudi moderni islamizem.

So trenutki v zgodovini, ko se zdi, da se čas razpre. Deterministično razumevanje, ki vidi zgodovino kot konglomerat neštetih socialnih procesov, se zlomi. Razpre se polje neštetih možnosti. V patosu revolucije se zdi vse mogoče.

Analogije, ki se ponujajo, niso spodbudne. Upam, da se ne bo ponovil iranski scenarij iz leta 1979, niti tisti iz 2009-10. Ravno tako upam, da se ne bo zgodilo kaj podobnega, kot v Alžiriji po letu 1991: permanentna državljanska vojna med skrajnimi skupinami in vojaškim režimom brez demokratične legitimacije. Toda v zadnjih dnevih mi prihaja na misel še ena, pozitivnejša analogija. Portugalska nageljna revolucija 1974: tedaj se je vojska postavila na stran ljudstva in strmoglavila avtoritarni režim, ki mu je dolgo služila kot glavni steber. Tistega daljnega aprila so se mnogi na Zahodu, vključno s State Departmentom in Belo hišo, bali, da se bo portugalski prevrat sprevrgel bodisi v revolucionarni kaos ali v komunistično diktaturo. A nič od tega se ni zgodilo: odprl je pot v uspešno demokratično tranzicijo.

Portugalska nageljna revolucija se je začela, ko je državni radio v zgodnjih jutranjih urah 25.4. 1974 predvajal prepovedano pesem kantavtorja Zece Afonsa Grândola, vila morena: to je bil dogovorjeni znak, da je vojska zasedla ulice in izvedla osvobodilni državni udar proti vladajočemu režimu. Izbira ne bi bila mogla biti bolj posrečena, njeno besedilo opisuje občutje vseh političnih revolucij:

Em cada esquina um amigo,

Em cada rosto igualdade,

O povo é quem mais ordena

Dentro de ti, ó cidade.

Na vsakem vogalu prijatelj,

na vsakem obrazu enakost,

ljudstvo najbolj ukazuje

v tebi, o mesto.

Grândola, vila morena
Terra da fraternidade
O povo é quem mais ordena
Dentro de ti, ó cidade
Dentro de ti, ó cidade
O povo é quem mais ordena
Terra da fraternidade
Grândola, vila morena
Em cada esquina um amigo
Em cada rosto igualdade
Grândola, vila morena
Terra da fraternidade
Terra da fraternidade
Grândola, vila morena
Em cada rosto igualdade
O povo é quem mais ordena
À sombra duma azinheira
Que já não sabia a idade
Jurei ter por companheira
Grândola a tua vontade
Grândola a tua vontade
Jurei ter por companheira
À sombra duma azinheira
Que já não sabia a idade

Grandola, zamorsko mesto,
dežela bratstva.
Ljudstvo je tisto, ki vlada
v tebi, o mesto.
V tebi, o mesto,
ljudstvo vlada,
dežela bratstva,
Grandola, zamorsko mesto.
Na vsakem vogalu prijatelj,
na vsakem obrazu enakost.
Grandola, zamorsko mesto,
dežela bratstva.
Dežela bratstva!
Grandola, zamorsko mesto,
na vsakem obrazu enakost,
ljudstvo tukaj vlada.
V senci mogočnega hrasta,
ki mu nihče ne ve starosti,
sem prisegel, Grandola,
zvestobo tvoji volji.
Grandola, tvoji volji
sem prisegel zvestobo.
V senci mogočnega hrasta,
ki mu nihče ne ve starosti.

Božična

2010-12-24T11:31:00.004+01:00

Nikdar iz mojih ust grda beseda ni p'ršla,
če zanjo radžona blo ni.
Ben, če gdo zarad' tega postrani me gleda,
ga n'coj lepo prosim, nej mi oprosti.

An Bog nej popazi na soju familju,
an sojim otrok'm da srečo an mir.
N'coj n'bom nobenga u maloru pošiljal,
ka greh je bit jezen na sveti večer.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščm prou vsim.

Malo ljudi je, k' radi me majo,
an dosti več tistih, ka slabo mi čjo.
An ka nankar za božič pozabit ne znajo,
če gdaj kej narobe med nami je blo.

Ma sej neč ne rečem, ma sej niso krivi,
človk mona ne rata, se tak že rodi.
Sej niso krivi, zato če so živi,
tud' žval ma pravicu do tega, da žvi.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščim prou vsim.

Jezika ne šparam an Bog mi oprosti,
če komu gdaj rečem, da je to kar je.
Ma resnice ne mara človk prou neč kej dosti,
an je jezen, če kdo jo u fris mu pove.

En lep vesel božič vsim dušam prodanim,
vesel božič nunc'm brez tistih reči.
An putanam, 'šašinam an ritim usranim,
če koga sem spustu, nej se ne jezi.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščim prou vsim.

Iz dna srca voščim vsej bandi caganski,
ka zarad njih vse u kop hudiču u ret gre,
an ka jim za pravicu je ku za sneg lanski,
iz dna srca voščm prou vsim, kar jih je.

Ma da bi na glavu se zrušla jim streha,
an da posušila bi jetra se jim.
Ma ben, ta noč je sveta an da na bo greha,
nej bo: vesel božič še njim.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim
en lep vesel božič voščim prou vsim.

Izjava tedna

2010-12-18T20:01:00.004+01:00

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič se je odzval na pobudo Zavoda Svetega Stanislava, da bi v šolah več pozornosti posvetili učenju o religijah. Izrazil je prepričanje, da tema ni zapostavljena, obenem pa izrekel cvetko, ki bo šla v anale:

»Sam sem se izobraževal v prejšnjem sistemu, pa sem lahko o tem dovolj zvedel.«

Moram priznati, da me je izjava tako prisrčno nasmejala, da mu je nikakor nisem mogel zameriti. Nato pa sem pomislil, čisto resno: ali je res nujno, da imamo vlado, ki se tako ignorantsko vede do vprašanja religije in verskih skupnosti? Ali je prav nujno, da mora razprava na to temo pri nas vedno pasti na raven antiklerikalizma 19. stoletja?

Mogoče pa ne: minister Lukšič se je na pobudo odzval malo bolj človeško oziroma vsaj na malo manj idiotski način izrazil svoje pomisleke glede pobude. Med drugim je priznal, da predmet etika in religija v šolah nikoli ni zaživel in da je znanje slovenskih otrok (in ne samo otrok, dodajmo) o svetovnih religijah (milo rečeno) pomanjkljivo. »Z različnimi verskimi tradicijami bi morali biti otroci bolj seznanjeni – tako, da jim to odpira glave za razumevanje tega sveta.« Ah, priljubljena progresistična metafora o odpiranju glav ...

Črni bratje

2010-12-15T11:37:00.000+01:00

Danes sem si ogledal film Črni bratje v produkciji RTV Slovenija. Zgodba govori o skupini goriških dijakov, ki so se leta 1930, neposredno po pretresu, ki ga je povzročila usmrtitev štirih slovenskih in hrvaških antifašistov v Bazovici, odločili za vrsto propagandnih akcij proti fašističnemu režimu. Italijanski orožniki so fante kmalu ujeli in jih surovo pretepli, da bi iz njih izvlekli podatke o povezanosti z iredentističnimi skupinami v Jugoslaviji. A fantje so ravnali povsem na lastno pest in, kar je glede na okoliščine razumljivo, tudi precej nespretno. Cena za njihov vihravi mladostniški idealizem pa je bila grozljiva: eden od njih je za posledicami mučenja umrl, ostale so izpustili iz zapora, a jim onemogočili nadaljnje šolanje. Kmalu so se razšli: nekateri so prebežali čez rapalsko mejo, drugi so ostali pod stalnim nadzorom policije.

Zgodba je spodbudila pisatelja Franceta Bevka, da je v zgodnjih petdesetih letih napisal povest z naslovom Črni bratje: to je bilo ime, ki so si ga nadeli uporni fantje, po vzoru italijanske karbonerije.

Tudi njihova nadaljnja usoda je bila tragična: dva sta umrla v partizanih, eden v nacističnem taborišču. Večina preživelih je imela hude težave po vojni, saj je jugoslovanski komunistični režim s posebno skrbnostjo grenil življenje vsem tistim, ki so kdarkoli sodelovali v kakšni ne-komunistični tajni organizaciji; eden od njih je imel poleg tega še nesrečo, da je preživel taborišče Dachau in si s tem nakopal še večjo sumničenje paranoičnega režima: takoj po priključitvi Primorske je moral emigrirati nikamor drugam kot - v Italijo, kjer je tudi umrl.

Tragična in univerzalna zgodba, torej, ki si v vseh svojih razsežnostih, človeških in zgodovinskih, gotovo zasluži filmsko obdelavo.

In film?

Z eno besedo: slab. Z dvema: zelo slab. Mogoče bom kdaj v prihodnje napisal podrobnejšo kritiko. Za zdaj naj povem, da je - brez vsakršnega pretiravanja - verjetno najslabši film, kar sem jih videl v zadnjih letih. Dialogi so klišejski, režija povprečna, tempo prehiter in malodane mehaničen. Polno je zgodovinskih napak in nedoslednosti. Moški liki so skoraj, ženski pa povsem brez psihološke globine. Zaplet je prikazan črno-belo in shematsko. Zgodba je plehka. Izostane vsaka tragičnost. Skratka: zgodba je oropana notranje raznolikosti in sploščena v vulgarno nacionalistično fabulo.

To je seveda slaba novica za gledalce, ki smo dobili nekvaliteten film, in še slabša referenca za slovensko RTV, ki je pokurila milijon evrov za izdelek, ki ni nič drugega kot zapoznel ter umetniško in človeško neprepričljiv odgovor italijanskemu Srcu v breznu. Priznati moramo celo, da so Črni bratje obrtniško precej slabši izdelek od RAI-jevega umotvora, pa tudi psihološko slabše dodelan, ideološko bolj naiven in zgodovinsko manj prepričljiv. Provincialna nacionalistična pastorala, okičena z vsemi klišeji primorske antifašistične imagologije: Soča, Gregorčič, TIGR, patriotska duhovščina, qui si parla solo italiano, ozmerjanje s s'ciavi, "naše ponižanje, naše gorje"; ne, ni mogel manjkati niti pregovorni učitelj, ki pljuva v usta slovenskim otrokom (kar tako, mimogrede, ne da bi to koga posebej vznemirilo ali vplivalo na potek zgodbe in ne da bi za trenutek presunilo gledalca: razen nemara nad predrznostjo scenarista, ki si je drznil ta pretresljiv dogodek tako lahkotno in rokohitrsko vključiti v svoj kalejdoskop cenenih klišejev).

Kar manjka, je pristna človeška razsežnost: nekaj, kar bi temu vrtiljaku na silo nanizanih dogodkov dalo notranjo koherenco. Nekaj, kar nam bi omogočilo, da se ljudem, ki jih poznamo iz zgodovinskih knjig, približamo kot soljudje in začutimo vso strašljivost kolesja nasilne in avtoritarne države, ki jih je zagrabilo in zmlelo. Umetniški izdelek, ki bi nam upodobil ljudi iz mesa in krvi in nam pokazal, da so besede, kot so pogum, strah, domoljubje, dilema, odločitev, trpljenje, maščevanje, odpuščanje, upanje, nekoč ustrezale konkretnim dogodkom in obćutjem v življenju konkretnih ljudi.

Na predpremieri je bilo slišati predloge, naj se film vključi kot didaktični pripomoček pri učenju zgodovine v šolah. Upam, da ne. Reakcija učencev, ki so najbrž vajeni vse kaj boljših filmskih izdelkov, bi bila v najboljšem primeru posmeh. V najslabšem pa bi kritičnim učencem do kraja priskutila to poglavje slovenske zgodovine in jih utrdila v prepričanju, da je poudarjanje primorskega trpljenja pod fašizmom le cenena nacionalistična propaganda, tistim nekoliko manj kritičnim pa bi servirala lekcijo plehkega in abstraktnega patriotizma.

Zato predlagam ravno obratno: da se film spravi v najtemnejši kotiček arhiva RTV in se ga zaklene z dvojno ključavnico. V zameno pa se jim da gledati, na primer, Ken Loachev The Wind that Shakes the Barley, ali Neil Jordanov Michael Collins (če naj omenim samo filme o tistem zgodovinskem in zemljepisnem kontekstu, ki je bil Slovencem v Julijski krajini najbližji in po katerem so se zgledovali v svojem uporu). Iz njih bodo bolje razumeli, kaj pomeni trpeti nacionalno zatiranje in se upreti, kaj je patriotizem, kaj je njegova cena in kje tičijo njegove nevarnosti. In nemara bo koga izmed njih, v katerem se skriva režiserski talent, to spodbudilo, da poskusi posneti kaj podobnega o enako, če ne še bolj tragičnih in vznemirljivih zgodbah, ki so se zgodile pri nas.

***

Mimogrede: prilagam še dokumentarec (z angleškimi podnapisi), ki prav tako govori o pretirani reakciji državnih represivnih organov na patriotski aktivizem idealističnih najstnikov. Če je prejšnja zgodba tragična, je ta komična. Dogaja pa se v 21. stoletju in to v državi, ki jo zaenkrat, za razliko od Slovenije, še vedno štejejo med popolne demokracije:

Intervju z ustanoviteljem Wikileaks

2010-11-30T17:53:00.001+01:00

Julian Assange, utemeljitelj Wikileaks, o zgodovini spletne strani in o tem, zakaj je pomembno, da taka stran obstaja (med drugim pove krasno anekdoto o albanski naftni družbi):

Pahor & Obama: nadaljevanje

2010-11-30T16:34:00.004+01:00

Po 24-ih urah so se slovenski mediji le zbudili in končno začeli poročati o dejanski verziji dogodkov okoli kupčkanja z guantanamovskimi ujetniki. Včeraj, ko je bila originalna depeša že dostopna in smo v tem blogu že razmišljali o dejanski verziji dogodkov, so slovenski mediji še vedno povzemali napačne interpretacije evropskih dnevnikov (predvsem Guardiana in El Paísa) in vlado spraševali, ali je res, da so ZDA pritiskale na Slovenijo in srečanje z Obamo pogojevale s sprejemom zapornikov. Vlada je seveda z veseljem odgovorila po resnici: ne, ni res.

Med tem tudi El País spremenil svoje stališče in o zgodbi začel poročati v dejanski luči: da torej niso ZDA izsiljevale Slovenije, ampak da je bila Slovenija - natančneje, njen premier - tista, ki je kupčkala s tem vprašanjem. Šele to je iz spanca prebudilo naše medije, da so vendarle šli prebrat originalno depešo. Posledice so jasne.

Napovedujmo prihodnost: premier Pahor se bo zagovarjal a) z lažjo: vztrajal bo, da se to ni zgodilo oziroma da je bila dinamika dogodkov drugačna, kot piše v dokumentu ("Dokument je zgolj drobec, vzet iz konteksta itd."); b) s sprenevedanjem: pozornost bo skušal preusmeriti na afero wikileaks kot tako ("Katastrofa za svetovno diplomacijo, glede tega moramo biti zelo previdni, da ne škodimo državi itd" "Opozicija je neodgovorna, ker to izpostavlja ..."); c) najslabša možnost, ki pa se je najbolj bojim: trditi bo začel, da je bilo srečanje z Obamo ključno zaradi bogve kakšnih slovenskih strateških interesov in da se je bilo zaradi tega "plemenitega cilja" vredno iti nekaj diplomatskih igric. Skratka: bojim se, da bo skušal prodati verzijo, po kateri smo bolj zviti in daljnovidni od Američanov.

Obstaja seveda še četrta možnost, ki je med vsemi morda še najbolj modra: trdil bi lahko, da ga je odpravnik poslov napačno razumel. Mislim, da bi bila - četudi je verjetno neresnična - za javnost še najbolj verodostojna. In če je tako, naj to služi kot opomin njemu in vsem na zunanjem ministrstvu: naj se za božjo voljo neha po nepotrebnem vmeševati v diplomatske zadeve!

Pahor, Obama in zaporniki: zgodba o izsiljevanju in mizernosti.

2010-11-30T00:04:00.009+01:00

Globalni škandal o razkritju ameriške diplomatske korespondence je pljusknil tudi v dolino šentflorjansko.

Včeraj so nekateri svetovni mediji (Spiegel, Le Monde, New York Times in El País) začeli ekskluzivno objavljati prve podrobnosti iz več kot 250,000 zaupnih ameriških diplomatskih dokumentov, ki jih je v javnost spustil Wikileaks. Med povzetki se je pojavilo tudi ime Slovenije. Omenjeni mediji so izkoristili depešo o pogovoru med ameriškim veleposlanikom v Ljubljani in premierom Borutom Pahorjem, do katerega je prišlo januarja letos (mislim, da ni nobene potrebe, da uporabljamo pogojnik: dokumenti so zelo očitno pristni), kot primer, kako ameriška diplomacija pritiska na male države. V pogovoru naj bi State Department - tako pišeta Guardian in El País (ta je v prvem članku celo zamešal Slovenijo in Estonijo) - obisk visokih slovenskih predstavnikov v Beli hiši pogojeval s tem, da Slovenija sprejme simbolično število zapornikov iz zapora v Guantanamu: pravzaprav naj bi bilo govora o enem samem zaporniku.

O tem so takoj začeli poročati slovenski mediji in že danes dopoldne sta se na trditve odzvala tako premier kot zunanje ministrstvo. Milan Balažic, predstavnik ministrastva, je zagotovil: "Z ameriške strani ni bilo nobenih pritiskov v smislu povezovanja obiska predsednika vlade v ZDA in sprejema zapornika iz Guantanama." Enako je trdi tudi Pahor, ki je sporočil, da v pogovorih "niti predsednik Obama, niti predstavniki ZDA niso nikoli povezali sprejema zapornikov iz zapora v Guantanamu z obiskom pri njem, niti z nobenim drugim vprašanjem."

Postavlja se torej vprašanje, kdo laže: depeša ameriške ambasade ali slovenska vlada? Za vsakega razumnega opazovalca je odgovor pravzaprav na dlani: zakaj naj bi Američani lagali sami sebi, da so pritiskali na Slovenijo? Očitno je, da laže slovenska vlada.

Tako bi sklepal vsak, ki je prebral Guardian ali El País. Če pa pogledamo uradni dokument, ki je medtem že integralno prišel v javnost, nas čaka presenečenje. Ne: ne premier ne zunanje ministrstvo pri svojih izjavah nista lagala. Predstavniki ZDA obiska Pahorja pri Obami nikoli niso pogojevali s tem, da Slovenija sprejme zapornika iz Guantanama. Bilo je ravno obratno: Pahor je bil tisti, ki je sprejem zapornikov pogojeval s tem, da mu omogočijo obisk pri Obami.

Dopis je glede tega nedvoumen:

In response to CDA's /chargé d'affaires/ request for assistance in closing Guantanamo, Pahor said that he would ask the government (GoS) to take detainees as long as "political" and "financial" obligations were considered separately. In a one-on-one pull-aside with CDA, Pahor linked acceptance of detainees to "a 20-minute meeting" with POTUS /President of the United States/.

Oziroma po naše:

Pahor je v zaupnem pogovoru z odpravnikom poslov /na ameriškem veleposlaništvu/ sprejem zapornikov pogojeval z "dvajsetminutnim srečanjem" s predsednikom Združenih držav.

Da bi bila stvar še hujša, je Milan Balažic, predstavnik slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, prav v današnjem sporočilu za javnost izjavil, "da so na ministrstvu preverili vse pravne možnosti za sprejem zapornikov in da v Sloveniji teh pravnih možnosti nimamo." Še en dokaz, da ima naša trenutna vlada izjemno sposobnost, da sama sebe potunka v drek. Če Balažicevo izjavo namreč povežemo z razkritjem iz dopeše, pridemo do zaključka, ki je milo rečeno neprijeten: je bil predsednik vlade pripravljen poteptati slovenski pravni red zaradi kratkega srečanja z Obamo?

Diplomacija je zapletena zadeva. Lahko si predstavljam, da je Slovenija bila (in še bo) pod pritiskom močnejših držav, da se ukloni njihovim interesom. Takšni pritiski, ki jih (na podlagi površnega ali namenoma pristranskega branja dotične depeše) omenjata Guardian in El País bi se mi zdeli nekaj običajnega. Motila bi me le nizka pričakovanja, ki jih o naših voditeljih goji ameriška diplomacija: da bi se bili pripravljeni prodati že za kratko srečanje z Obamo! Če bi do takšnih pritiskov res prišlo, bi od naše diplomacije in politike pričakoval bodisi to, da se jim upre, če misli, da je sprejem zapornikov proti slovenskim interesom ali v neskladju s pravnim redom naše države, bodisi da se jim ukloni, če misli, da bi to ne povzročilo pretirane škode, vendar v zameno za določene stvarne diplomatske ali politične prednosti. Dejanski tekst depeše pa razkriva cinično mešanico mizernih osebnih ali dnevnopolitičnih ambicij (kaj drugega pa je Pahorjeva želja po srečanju z Obamo?) in diplomatskih in strateških interesov države. Da skromnost ni največja vrlina našega premiera, nam je bilo že nekako jasno. Da pa je njegova samovšečnost tako bolestna, da se je zaradi cenene promocije (beri: zaradi stiska roke in fotografije s popularnim ameriškim predsednikom) pripravljen igrati s slovenskimi zunanjepolitičnimi interesi in celo s pravnim redom naše države: ne, tega si nismo predstavljali.

Dejansko je celotna zgodba precej smešna. Glede na vse, kar se dogaja v naši državi, ni vredna zgražanja. Služila bi lahko kvečjemu kot dragocena iztočnica za kvalitetno politično satiro, če bi jo imeli. A je nimamo. Tako kot očitno nimamo ravno bistrega novinarstva. Do zdaj vsi slovenski mediji še vedno povzemajo zgodbo po opisih tujih medijskih hiš, čeprav je originalni dokument prosto dostopen:

http://www.elpais.com/articulo/internacional/Cable/acogida/presos/Estonia/elpepuint/20101129elpepuint_39/Tes

Pravzaprav smo lahko kot Slovenci hvaležni škodoželjnosti evropskih levosredinskih dnevnikov, ki so na vsak način hoteli izpostaviti dvomljive metode ameriške zunanje politike: Slovenijo so pokazali kot nebogljeno malo državo, izpostavljeno absurdnim pritiskom samovoljne velesile. To gotovo ni laskava podoba, a je vsekakor boljša od dejanske slike, ki jo razkriva depeša. To je slika države, ki ni majhna le zaradi svoje velikosti in diplomatske šibkosti, ki iz tega izhaja, ampak predvsem zaradi majhnosti njenih voditeljev: zaradi omejenosti njihovih obzorij in pritlehnosti njihovih ambicij. Z drugimi besedami: banana republika. Oziroma, kot je pred kratkim posrečeno zapisal Newsweek: olive republics.

Skromnost je lepa čednost

2010-11-27T19:33:00.002+01:00

Metka Tekavčič, predsednica ljubljanske SD, je izjavila: "Pahor ni najslabši možni predsednik vlade."

S tem se lahko strinjamo. Ona bi bila recimo še slabša.

Seznam sramote

2010-11-24T21:31:00.010+01:00

Objavljamo seznam poslancev, ki so včeraj glasovali ZA izvolitev Branka Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča. Med njimi so tudi trije poslanci SNS in dva poslanca novoustanovljene Solidarnosti:

Bogdan Barovič (SNS)

Samo Bevk (SD)

Julijana Bizjak Mlakar (SD)

Mirko Brulc (SD)

Renata Brunskule (SD)

Alan Bukovnik (SD)

Anton Colarič (SD)

Bogdan Čepič (SD)

Andreja Črnak Meglič (SD)

Silva Črnugelj (SD)

Matevž Frangež (SD)

Ljubo Germič (LDS)

Joško Godec (DeSUS)

Milan Guzmar (LDS)

Matjaž Han (SD)

Zmago Jelinčič (SNS)

Miran Jerič (LDS)

Franco Juri (Zares)

Luka Juri (SD)

Franc Jurša (DeSUS)

Anton Kampuš (SD)

Franci Kek (Zares)

Janez Kikelj (SD)

Janja Klasinc (SD)

Vasja Klavora (DeSUS)

Miroslav Klun (SD)

Boja Kontič (SD)

Marijan Križman (SD)

Dušan Kumer (SD)

Darja Lavtižar Bebler (SD)

Dejan Levanič (SD)

Silven Majhenič (SNS)

Tomaž Tom Mencinger (SD)

Breda Pečan (SD)

Alojz Posedel (LDS)

Alojzij Potočnik (Zares)

Majda Potrata (SD)

Miran Potrč (SD)

Vili Rezman (Solidarnost)

Andreja Rihter (SD)

Vito Rožej (Zares)

Borut Sajovic (LDS)

Tadej Slapnik (Zares)

Anton Urh (DeSUS)

Janko Veber (SD)

Matjaž Zanoškar (DeSUS)

Franc Žnidaršič (Solidarnost)

Proti so glasovali le poslanci SDS in SLS ter krščanski socialist Andrej Magajna (Solidarnost). Med koalicijskimi poslanci sta se glasovanja vzdržala Cveta Zalokar Oražem (Zares) in Vili Trofenik (LDS) in si s tem dejanjem prislužila naše spoštovanje (zlasti, ker smo pred kratkim lahko videli, kaj se zgodi neposlušnim koalcijskim poslancem). Vzdržala sta se tudi oba poslanca narodnosti (čeprav smo vsaj za Roberta Battellija do zadnjega upali, da bo glasoval proti).

Poudariti velja še nekaj: če bi celotna opozicija, vključno s poslanci SNS, pred glasovanjem zapustila dvorano, bi z nesklepčnostjo preprečili Maslešovo izvolitev. Glasovanje bi bilo s tem seveda le preloženo, a to bi bil dodaten pritisk na ministra, naj ustanovi komisijo, ki bi preučila obtožbe proti Masleši. Nič od tega se ni zgodilo: opozicija ni zdržala do konca. Jasno je, kdo je njen šibki člen, ki kljub vsej demagogiji v ključnih trenutkih vedno potegne z establišmentom. Oziroma ravno obratno: Jelinčič se poslužuje najbolj grobe šovinistične in populistične demagogije prav zato, da bi zakril svojo pravo vlogo v politični igri interesov.

Kratek komentar k trenutni politični situaciji v Sloveniji

2010-04-08T00:17:00.005+02:00

Umrl France Tomšič, slovenski Lech Wałęsa

2010-03-26T16:22:00.016+01:00

Danes nas je dosegla žalostna vest, da je v 73. letu umrl France Tomšič, ustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije in eden najbolj zaslužnih za demokratizacijo Slovenije konec osemdesetih let. O njem je dr. Rosvita Pesek napisala sledeče:

Rojen leta 1937 v Šmarci pri Kamniku. Leta 1963 je diplomiral iz letalstva na Fakulteti za strojništvo. Kmalu je odšel v Nemčijo, po desetih letih zdomstva se je vrnil v Ljubljano in v Litostorju postal vodja projekta na Inštitutu za raziskave, razvoj in projektiranje. Spodbujen z zgledi s Poljske je stopil na čelo Litostrojske prekinitve dela, ki se je začela, zaradi visoke inflacije in plač, ki so bile že celo leto enake, 9. septembra 1987. Iz prvotne namere, da odidejo pred občino Šiška, se je štrajk nadaljeval tako, da so odšli pred republiško skupščino, zatem pa še v Cankarjev dom, kjer so izglasovali nezaupnico režimskim sindikatom in izvolili tudi prvi uradni stavkovni odbor v Jugoslaviji. 15. decembra so na izrednem zboru s 4500 delavci z aklamacijo podprli ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije, na čelu katerega je znova stal Tomšič. Ko so predsednika CK ZKS Milana Kučana tik pred prvimi volitvami l. 1990 spraševali, kako je nastalo strankarstvo na Slovenskem, je izjavil, da je bil prav France Tomšič tisti meteor, ki je prebil atmosfero razpravljanj o obliki političnega pluralizma v Sloveniji in Jugoslaviji, ker je »preprosto ustanovil Socialdemokratsko stranko. In strankarstvo se je zgodilo.«

Slovenski Lech Wałęsa, bi lahko rekli. Po letu 1991 se je umaknil iz aktivne politike, čeprav je ostal član SDS(S) in se občasno oglašal kot kritični opazovalec slovenske politike. Morda je zaradi svoje odsotnosti od vsakodnevnih žarometov javnosti izginil iz javne zavesti.

Tomšič je ves čas upravičeno opozarjal, da je litostrojska stavka leta 1987 skoraj povsem izginila iz slovenskega zgodovinskega spomina. Neupravičeno; saj je predstavljala enega najpomembnejših dogodkov v razkroju monopola Komunistične partije na Slovenskem in je pomenila uvod v začetek slovenske pomladi, ki je dobila zagon spomladi naslednjega leta, najprej z ustanovitvijo Kmečke zveze in nato z aretacijo četverice, afero JBTZ in ustanovitvijo Odbora za varstvo človekovih pravic. Vsi ti dogodki - tega ne bi smeli pozabiti - so se odvili več kot eno leto pred podobnim razvojom drugod v vzhodni Evropi. Litostrojska stavka se je zgodila dve leti pred padcem berlinskega zidu, množične demonstracije ob aretaciji četverice več kot eno leto pred "poljskimi dogodki". V času, ko se začele kazati prve razpoke v komunističnih sistemih sovjetskega bloka (spomladi-poleti 1989), je bil naš proces demokratizacije že na vrhuncu in ko je izbruhnila žametna revolucija na Češkoslovaškem smo v Sloveniji imeli že delujoč večstrankarski pluralizem (čeprav so bile prve volitve šele aprila 1990).

Naš avantgardni položaj, kakršnih smo v zgodovini imeli le malo, je zasenčilo dejstvo, da smo bili še vedno del bivše Jugoslavije. Danes, ob poskusih, ki prihajajo s strani etatistične levice, da bi slovensko demokratično revolucijo (kakor jo je posrečeno poimenoval Milan Balažic) razvrednotili v imenu nekakšnega "nacionalnega solidarizma", moramo še posebej vztrajati pri pozabljenem zgodovinskem pomenu slovenske pomladi: slovenska država se je osamosvojila zato, da bi lahko ohranila demokracijo in ne obratno. Demokratična revolucija je bila tukaj prva in slovenska osamosvojitev je bila njena nenačrtovana in nepričakovana (čeprav, vzvratno gledano, povsem logična) posledica. Nekateri hočejo danes to zamegliti z izmišljeno teleologijo nacionalne osvoboditve, v kateri naj bi z roko v roko sodelovali komunisti in ne-komunisti. S tem uničujejo zgodovinsko zavest o demokratičnih temeljih slovenske države in nam namesto etosa demokratičnega patriotizma ponujajo nesprejemljivo nacional-komunistično interpretacijo naše zgodovine.

Vedno znova, predvsem pa v trenutkih, kot je današnji, moramo zavrniti takšne poskuse s sklicevanjem na izvorni pomen slovenske pomladi, ki je bil v odločni zahtevi po prelomu s starim nedemokratičnim sistemom v imenu pristnih vrednot osebne in politične svobode. In to v času, ko je berlinski zid še vedno stal in ni še nič kazalo, da se bo zamajal. V času, ko je nek znani madžarski disident govoril, da demokratične evolucije komunističnega sistema "ni pričakovati v tem stoletju", so možje, kot je bil France Tomšič, pogumno in dostojanstveno zahtevali nemogoče in tem usodno spremenili same koordinate mogočega. Zato jih lahko upravičeno imenujemo za founding fathers, ustanovne očete naše svobode.

Pred zadnjimi volitvami je na enem izmed predvolilnih soočenj novinar povprašal predsednike parlamentarnih strank po njihovih političnih vzornikih. Sedanji premier Borut Pahor je tedaj odgovoril, da bi morali vsi Slovenci, kot politična skupnost, začeti bolj poudarjati pomen naših founding fathers (uporabil je, če se ne motim, natanko ta izraz). Dovolj časa je minilo od slovenske demokratizacije in osamosvojitve, je poudaril Pahor, da lahko začnemo pravilno ovrednotiti temeljno zgodovinsko vlogo teh oseb in jih na primeren način počastimo.

Žal smo izgubili priložnost, da bi se Francetu Tomšiču primerno poklonili že za časa življenja, kot so to pred leti storili Španci z Adolfom Suárezom, ostarelim in že hudo bolnim tvorcem španske demokratične tranzicije. Prav zato tokrat ne bi smeli izgubiti priložnosti, da to dolžnost opravimo vsaj ob žalostnem trenutku Tomšičeve smrte.

Naj mu bo lahka slovenska zemlja.

Slovenščina v Tržaški pokrajini

2010-03-25T23:28:00.003+01:00

Primorski dnevnik poroča, da je pokrajinski svet Tržaške pokrajine končno sprejel nov statut, po katerem bo na sejah omogočena raba slovenskega jezika. Pot ni bila lahka, saj je desnosredinska opozicija vodila dolgo in trdo obstrukcijo. Kljub temu pomeni ukrep dodaten korak naprej v pravnem varstvu slovenske manjšine v Italiji.

Prvo razmišljanje o religiji in politiki

2009-11-04T23:27:00.003+01:00

Blog Društva humanistov Goriške je objavil moj prispevek na temo sekularizma in odnosa med religijo in politiko, ki je prvi izmed načrtovane serije. Vabljeni k branju in komentiranju:

http://dhgoriske.blogspot.com/2009/11/razmisljanja-o-religiji-in-politiki.html

Refleksija o državnem prazniku

2009-07-08T23:00:00.000+02:00

Zopet sem objavil prispevek na Blogu Društva humanistov Goriške, tokrat v obliki štirih refleksij o simbolnem pomenu državnih praznikov:

http://dhgoriske.blogspot.com/2009/07/stiri-reflekfije-ob-drzavnem-prazniku.html

Katarina Kresal, Janez Janša, vladni magnetogram in vprašanje enakosti pred zakonom

2009-07-02T22:39:00.015+02:00

Na današnji dan je vlada Boruta Pahorja podala dodatni dokaz svoje sposobnosti, vestnosti in enotnosti, ko je pomotoma v živo predvajala posnetek svojega zasedanja.

Istega dne je prišlo do prvega dejanja enega najbolj neumnih in absurdnih policijskih preiskav v zgodovini naše države. Policija je zaslišala vodjo opozicije, ker je citiral nekatere (same po sebi povsem banalne) izjave sedanje ministrice za notranje zadeve. To je mimogrede ista ministrica, ki jo v omenjenem posnetku slišimo v žolčnem prepiru s svojo kolegico. Ministrica je sporne izjave izrekla na zaprtem sestanku predsednikov parlamentarnih strank in jih kasneje po dobri stari eldeesovski navadi zanikala. Ko jo je vodja opozicije postavil na laž, tako da je prebral navedbe iz magnetograma sestanka, se je ministrica najprej sprenevedala, da za snemanje ni vedela, ko pa je po dolgem iskanju magnetogram le prišel na dan, je nenadoma ugotovila, da je bila seja zaupnega značaja. Vsled tega je preroško napovedala "ukrepanje pristojnih organov" proti vodji opozicije zaradi razkritja tajnih podatkov. In glej: čez nekaj mesecev se je njena napoved kot po naključju uresničila. Organi, ki spadajo pod njeno neposredno pristojnost, so prav zares ukrepali in proti vodji opozicije podali nič manj kot ovadbo zaradi izdaje državne tajnosti.

Ko so mediji pred slabim tednom dni hoteli izvedeti, ali gre pri ministričini napovedi o bližajočih se ukrepih "pristojnih organov" za jasnovidnost ali nemara - bog ne daj - za nezaslišano zlorabo policije v politične namene, jim je ministrica z redkobesedno in arogantno izmuzljivostjo odgovorila, "da zakon pač velja za vse enako".

Po zakonu so zapisniki vladnih zasedanj označeni kot najvišja tajnost. V skladu s slovesno izjavo minsitrice za notranje zadeve o enakosti pred zakonom pričakujem, da bodo njeni podrejeni podali ovadbo zoper odgovorne v vladi Republike Slovenije zaradi izdaje državne tajnosti.

Sedaj lahko samo čakamo na postopanje policije, da vidimo, pri čem smo. Če bo policija ukrepala in odgovorne v vladi (recimo generalnega sekretarja) ovadila zaradi izdaje državne tajnosti, kot je po analogiji storila pri opoziciji, bomo dobili potrditev, da živimo v deželi čiste post-komunistične bebavosti. V kolikor policija načelu enakosti pred zakonom ne bo sledila in vlade ne bo ovadila, pa bomo dobili potrditev tega, kar v bistvu že vemo. Da smo z zadnjim napadom na svobodo izražanja nevarno prestopili mejo, ki loči civilizirane pravne države, v katerih je svoboda govora zaščitena pred posegi oblasti, od režimov, kjer se nezaželene kritike preganjajo po javni dolžnosti.

Tu pa je današnje vesele zgodbe konec. V zadnjih devetih mesecih, odkar je ponovno na oblasti levica, smo to mejo prestopili najmanj drugič. Ali je to razlog za zaskrbljenost, bo presodil vsak zase. Vsekakor pa je dovolj za oceno, koliko so bile vredne predvolilne izjave levosredinskih strank proti posegom politike v svobodo izražanja.

P.S. Vidim, da je neki moj facebook prijatelj že kopiral moj hudomušni predlog: http://www.delo.si/clanek/83794.

Pet aforizmov o lenobi

2009-06-16T00:03:00.006+02:00

Neuresničeni načrti se kopičijo v nas kot odpadki prešibke volje in dušijo nadaljnjo ustvarjalnost. V trenutku odločitve se vsaka opuščena namera izkaže za kamen, ki zavira ustvarjalni zagon.

Lenoba ima lahko številne psihološke razloge. Nikakor ni samoumevno, da izvira iz nedelavnosti. Cerkveni očetje, ki so prvi pisali o naglavnih grehih, so dobro poznali posebno vrsto intelektualne lenobe. Vsakogar, ki misli, da zmore napisati kaj resnično vrednega, se bo polastil obup spričo lastnih omejitev. Postavljamo se previsoko in nato obupamo, da bomo kdarkoli zmogli doseči zastavljeni ideal. Lenoba se v tem primeru izkaže za podvrsto napuha. In sicer napuha samokritičnih ljudi.

Velja tudi obratno. Nikakor ni samoumevno, da nedelavnost izvira iz lenobe. Njen izvor je lahko zopet v napuhu; a tokrat neposredno, brez ovinka lažne samokritičnosti. Človek z izostrenim občutkom lastne pomembnosti ali celo večvrednosti se pogosto težko spravi k delu, ker se mu zdi za malo, da bi se moral truditi za nekaj, kar bi mu po njegovem prepričanju moralo pripadati že kot predpravica, ki izhaja iz njegovega talenta. A razumni človek ve, da je vsak genij - vsak izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi - predvsem plod trdega dela. Presežnost je res dar duha, a pride le v težkih urah delovnih muk.

Virtuoznost je najbolj tvegano od opravil.

Aforizem je virtuoznost lenih.

Nekaj starih aforizmov (2007 & 2008)

2009-06-15T09:52:00.009+02:00

Kdor pozna izkušnjo, na podlagi katere se je izoblikoval klasični in srednjeveški pojem acedia - izkušnjo melanholije, praznine, osamljenosti, samouničevalne razpuščenosti in ohromelosti pred nalogami, ki jih zastavlja življenje -, ta dobro ve, da je brezčasnost obenem prekletstvo in blagoslov. Je značilnost tako pekla kot nebes.

Nikoli ne bom dobro razumel tistih, ki se zgražajo nad Machiavellijem, obenem pa ne vidijo ničesar škandaloznega v takšnem razumevanju humanizma, kot ga je zastopal Pico della Mirandola. Mnoge žali Machiavellijeva nesramnost, a le redkim se zdi nespodobna Picova ležernost, njegova brezbrižnost in lahkomiselna vzvišenost nad zahtevami časa. Mar ni, gledano s političnega vidika, Picovo obnašanje mnogo hujše od Machiavellijevih besed? Živela sta namreč v istem času - zdaj pa pomislite.

Včasih nas krepost prej oddalji od Boga kot greh. Primer: Machiavelli.

Vse bolj se mi dozdeva, da je dobro eno samo, čeprav se kaže z različnimi obrazi, zlo pa je mnogotero in vznikne vedno drugačno, vedno novo in nas vselej nepričakovano ujame tam, kjer smo že mislili, da smo na varnem.

"Filozofija je njen čas, zajet v mislih." Tako nekako, če se prav spomnim, piše Hegel. Pozabil je zapisati "Moja filozofija (je njen čas ... )". Če bi v svojih spisih pogosteje uporabljal to izpuščeno besedico, bi se bil nemara izognil nesrečni ugotovitvi na smrtni postelji, da ga nikoli nihče ni razumel. Kar je seveda držalo.

Sodobnost ima, gledano od blizu, vedno podobo bolezni.

Moderni človek je obseden s pristnostjo. Ker ne pozna stvarnika, se povečini dojema kot svoja lastna stvaritev. Zato je pogosto tog in krhek obenem. Če mu odvzameš opeko v njegovi zgradbi, je v nevarnosti, da se sesuje. Pirandello je dramatik modernih: nezmožnost objektivne podobe jaza, nekonsistentnost identitete - ali je to sploh kaka tema, razen za moderne?

Chesterton je nekje zapisal, da so pokončni ljudje vretenčarji: na zunaj mehki, a v sredini trdi. Lahko nadaljujemo z analogijo in rečemo, da so nizkotni ljudje kot nekateri nevretenčarji, recimo ščurki in hrošči: navzven si postavijo trden oklep, ki ščiti mehko, gnetljivo, brezoblično in gnusno notranjost.

Đorđe Balašević je imel prav, ko je pel, "ne plaše mene krupni zverovi, nego krvopije i stenice."

Dve razmišljanji o naravi in politiki

2009-05-26T00:04:00.002+02:00

Na kolektivnem blogu Društva humanistov Goriške sem v dveh delih objavil razmišljanje o pojmu narave in politike:

http://dhgoriske.blogspot.com/2009/05/priloznostno-razmisljanje-o-naravi-in.html

http://dhgoriske.blogspot.com/2009/05/priloznostno-razmisljanje-o-naravi-in_25.html

Vabljeni k branju in komentiranju.

Volilna napoved

2008-11-03T23:50:00.002+01:00

Dan pred ameriškimi volitvami napovedujemo: zmaga Obame s približno 52% podporo volilcev in med 320 in 365 elektorji.

Kratka oktobrska refleksija o neskončni Božji pravičnosti

2008-10-11T17:00:00.001+02:00

Kaj vidimo na sliki? Nekdo se je zaletel v tablo, ki bi morala biti dvojezična. Postavi se moralno vprašanje: gre tukaj za prekršek ali ne?...

Zmagovalci in poraženci

2008-09-27T20:19:00.008+02:00

Velázquez je eden tistih slikarjev, čigar dela je potrebno videti v živo, da lahko pravilno ceniš njegov genij. Predaja Brede oziroma Las lanzas je mojstrovina, ki v sebi skriva mnogo več od zgolj klasicistične in tehnične dovršenosti, zaradi katere si je utrla pot v šolske kurikulume. Ko sem pred dobrimi tremi leti obiskal madridski Prado, sem se vsedel na klop pred to velikansko sliko in si vzel čas, da sem si podrobno ogledal njene detajle, ne da bi se pustil motiti od valov turistov, ki so se v ne prepogostih intervalih ustavljali pred njo.

Kot je znano, Predaja Brede upodablja zmago španskih sil nad holandskimi uporniki v nizozemski vojni za neodvisnost leta 1590. Jan Morris jo je označila za »eno najbolj španskih slik vseh časov« in v veliki meri jo lahko razumemo kot sad politične propagande: nastala je namreč sredi tridesetletne vojne (slabega pol stoletja po dogodkih, ki jih upodablja), da bi uvekovečila špansko slavo in zlato dobo španskega imperija, ki je bila tedaj že v zatonu. Velázquez je v njej z naivnostjo, ki si jo lahko privošči le velik umetnik, upodobil španske in katoliške ideale: viteštvo, pogum, milostnost.

A Velázquezova slika ni le upodobitev zmagoslavja. V njej je nekaj, kar presega politično propagando 17. stoletja, nekaj, kar ima občečloveško sporočilo. Predaja Brede je slika o zmagovalcih in poražencih. To je, kot zna povedati že vsak srednješolski učitelj likovne vzgoje, očitno že iz kompozicije. A tudi – in to nas na tem mestu najbolj zanima – iz upodobitve posameznih likov. Poleg obeh glavnih figur, nizozemskega voditelja vojvode Nassauskega in španskega vojskovodje markiza Spinole, o katerih bi lahko napisali celo razpravo, imamo celo vrsto drugih likov, ki skupaj ustvarjajo eno najbolj vseobsežnih in psihološko dognanih upodobitev dveh univerzalnih skupin, ki sta obstajali od stvaritve sveta in bosta obstajali do konca časov: zmagovalcev in poražencev. Iz prve gledajo zmagoslavni, zadovljni, samovšečni obrazi; iz druge potrta, zaprepadena, zmedena obličja.

Ko sem imel priložnost sliko videti v živo, sem kmalu opazil, da poleg obeh vojskovodij izrazito izstopa en sam lik in sicer na strani poražencev. To je lik mladeniča v beli opravi in sklonjeno glavo, ki nekaj vneto razlaga. Že tedaj mi je bilo takoj jasno, kdo je ta mladenič: on je tisti, ki strastno išče vzroke za poraz, je svojemu taboru zvesti, a neizprosni iskalec razlogov, ki so pripeljali do neželenega izida. Je pravzaprav intelektualec med vojaki.

V liku belega mladeniča iz poraženega tabora mi ni bilo težko prepoznati velikih sodobnih španskih in katalonskih avtorjev, ki sem jih ravno tedaj prebiral. Mislim recimo na Joana Fusterja ali Javiera Tusella, torej na ljudi, ki so izhajali iz demokratičnih okolij in so kot mladi morali trpeti posledice zmage frankizma v španski državljanski vojni. Prav ta izkušnja poraza in posledične izločenosti iz glavnega toka splošnih mnenj in prepričanj, izkušnja potisnjenosti na intelektuano obrobje jih je spodbudila k temeljitemu intelektualnemu in političnemu delu, iz katerega so v končni fazi izšli kot zmagovalci.

Veliki zgodovinar in politični teoretik Reinhart Koselleck, ki je kot Nemec o porazu nekaj vedel, je nekoč zapisal:

»Osnovna izkušnja poražencev je, da se je vse zgodilo drugače kakor so upali ali
načrtovali. Zato imajo večjo potrebo, da razložijo, zakaj se je vse izteklo v
nekaj drugega od tega, kar so upali, da se bo zgodilo. To lahko spodbudi iskanje
srednje in dolgoročnih razlogov, ki bi razložili nepričakovan razvoj dogodkov,
in s tem ustvari trajnejše uvide, ki imajo močnejšo razlagalno moč kot razlage
zmagovalcev, ki so pogosto le interpretacija kratkoročnih uspehov skozi optiko
dolgoročne vzvratne teleologije.«

Velázquez je kot intelektualec in strastni bralec Cervantesa nedvomno slutil resnico, ki jo je dobrih tristo let kasneje formuliral Koselleck. Predvsem pa se je kot dober in iskren opazovalec zavedal absolutne intelektualne, umetniške, gospodarske in sploh vsakršne premoči male in vitalne Nizozemske nad veliko in okorno Španijo njegovega časa. Videl je, kako se je v tistih nekaj desetletjih, ki so minila od bitke pri Bredi, španska monarhija zadušila v lastnih nerešenih protislovjih. Naslikal je idealizirano hvalnico aristokratskim vrednotam, a se je moral zavedati, da so prav tiste prednosti, ki so izbojevale špansko zmago pri Bredi – izropano bogastvo ameriških rudnikov zlata, plemiški privilegiji, zapletena družinska zavezništva habsburške dinastije – postajale iz dneva v dan bolj nemočne proti republikanskemu zanosu in protestantski gorečnosti Nizozemcev.

Predaja Brede je bila naslikana le slabo desetletje pred popolnim in dokončnim bankrotom taiste imperialne in aristokratske Španije, ki naj bi jo slika slavila. Kdo ve, če ni Velázquez morda hotel v belem mladeniču upodobiti mladostne izkušnje tistih izkušenih voditeljev, ki so prav v času, ko je slika nastajala v madridskem ateljeju, na bojnih poljih severne in srednje Evrope zadajali smrtne udarce španski armadi? Kot globok kristjan je vedel, da se lahko samo iz poraza rodi končna zmaga. Morda je uvidel, da se je začetek konca španskega imperialnega gospostva začel prav v tisti težko izbojevani zmagi pri Bredi, ko se je zmagovita stran zazibala v sladko zmagoslavje, razboriti poraženci pa so v naporu zbrali dovolj moči za nov vzpon. In kot kristjan je razumel, da vsaka premoč v sredstvih prinese kvečjemu začasno zmago, da je edina prava moč moč duha in da se je z njeno pomočjo mogoče, kot je zapisal katalonski pesnik, »naučiti boriti brez vsakršnega orodja«.

Navsezadnje je bila bitka pri Bredi zadnji pomembni spopad, v katerem je špansko orožje slavilo zmago.

Intervju z Igorjem Mastnom

2008-09-12T13:24:00.004+02:00

Opazil sem, da je pred dvema tednoma Ana Jud na svojem blogu objavila dober intervju z ekonomistom Igorjem Mastnom. Se splača prebrati.

Intermezzo

2008-08-31T10:22:00.002+02:00

Če koga zanima, zakaj je Dexter po nenadnem izbruhu gostobesednosti zopet utihnil za en teden, si v današnjem NeDelu na 18. in 19. strani lahko prebere reportažo o podvigu Slovenske lige za Karantanijo.

Faktor Lidija Hren ali zakaj se Janezu Janši na bližajočih volitvah nasmiha zmaga

2008-08-24T01:25:00.005+02:00

Kot ve že vesoljna Slovenija, sta se pred dnevi na oddaji Tarča prvič uradno soočila favorita za zmago na septembrskih volitvah, Janez Janša in Borut Pahor. Po mnenju Mira Klineta je bil izid soočenja »ena nula v prid Pahorja«. Kako je veleslavni analitik prišel do tega rezultata, mi ni jasno. Kot mi ni jasno še mnogo stvari v naši Sloveniji, začenši s tem, zakaj omenjenega gospoda vedno in povsod sprašujejo za mnenje. Osebno sem drugačnega mnenja – po vseh kriterijih se mi zdi, da je bil zmagovalec Janša in iz od ljudi, ki so mu blizu, sem slišal, da se je podobno zdelo tudi Pahorju samemu –, a vendar dopuščam možnost, da je kdo drugi zadevo videl drugače. Navsezadnje je dobršen del ocene odvisen od političnih stališč vsakega posameznika, od tega, kaj hoče kdo slišati od kandidatov. Sam sem bil po eni strani zadovoljen z nastopom predsednika vlade, to, kar sem jaz slišal od Pahorja, pa me je potrdilo v prepričanju, da ta človek ne more voditi slovenske vlade. Če sem pred meseci mislil, da ne bi bila nobena večja katastrofa, četudi bi na volitvah zmagala SD, sem zdaj nasprotnega mnenja.

Zmaga levice, ki se trenutno ne zdi ravno verjetna, bi pomenila velik korak v napačno smer. Kontra-reforme, ki jih je Pahor napovedal na področju šolstva, zdravstva in predvsem organizacije boja proti gospodarskemu kriminalu, bi nas ponovno vrnile v devetdeseta leta, v letargijo in neučinkovitost ključnih javnih sistemov. Nikakor ne mislim, da je stanje na področju šolstva, zdarvstva in boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, idealno. Prepričan sem, da bi se dalo mnogo stvari urejati bolje in predvsem hitreje. Očitno pa se mi zdi dvoje: da je situacija mnogo boljša kot pred leti in da opozicija nima nobene alternativne vizije; vse, kar bi storila, je, da bi zavrla že začete reforme in nas vrnila nazaj v situacijo, iz katere smo se komajda izkopali. Alternativa, ki se postavlja pred volilce, torej ni, kot so to poskušali prikazati opoziciji prijazni komentatorji, med Janšo, ki predstavlja obstoječe stanje, in Pahorjem, ki predstavlja spremembe. Alternativa je med Janšo, ki predstavlja nadaljevanje določenega modela sprememb, in Pahorjem, ki predstavlja končanje vsakršnih sprememb in vrnitev na prejšnje stanje. Pahor ni nič drugega kot Rop s človeškim obrazom, poskus žametne restavracije vladavine LDS in njenih najbolj nesrečnih politik na vseh področjih. To je zdaj jasno tudi najbolj dobronamernim naivnežem in če bo SDS uspela alternativo na takšen način predstaviti volilcem, bo na dobri poti, da ponovi zmago izpred štirih let in celo poveča svoj volilni uspeh.

A vendar je tema mojega tokratnega zapisa drugačna.

Ena izmed stvari, ki jo je kritični gledalec lahko opazil na omenjenem soočenju na Tarči, je bilo nekoliko presenetljivo ravnanje voditeljice Lidije Hren. Nedvomno je bilo namreč, da izrazito favorizira Janšo. Tu ne mislim le na dejstvo, da ga nikoli ni prekinila (Pahorja pa kar nekajkrat) in da mu je postavljala precej manj neprijetna vprašanja kot njegovemu sogovorniku. Mislim predvsem na to, da je izpostavljala ravno tista vprašanja, ki so ustrezala Janši: v prvi vrsti boj proti tajkunom in gospodarskemu kriminalu. Vprašanja so bila postavljena tako neuravnovešeno, da sem se moral na neki točki prav na glas nasmejati in v mislih Lidijo Hren s prešerno dobrohotnostjo pokarati, da bo kmalu postala podobna berlusconijevskim televizijskim voditeljem v Italiji. A šalo na stran. Ne verjamem, da je Lidija Hren to počela zavestno in tudi ne mislim, da je bila Janši naklonjena. Prepričan sem, da ga je favorizirala, ne da bi se tega v resnici zavedala.

Na vseh volilnih soočenjih pred letom 2004 smo bili priča ozračju, ki je bilo izrazito nenaklonjeno desnici. Voditelji oddaj so namreč praviloma forsirali debate o zadevah, ki so po naravi stvari same favorizirale levico. Politična vprašanja namreč niso strukturirana kot nevtralno polje, na katerem se spopadajo različni odgovori. Glavni boj poteka okoli samih vprašanj: okoli tega, katere bodo tiste teme, o katerih bo tekla razprava, kateri problemi se bodo uveljavili kot realni in pomembni, katero izrazoslovje se bo uporabljalo za njihovo označitev, katere dileme bodo izpostavljene kot ključne. Ko je Lidija Hren vztrajala, da se ji zdijo vprašanja boja proti gospodarskemu kriminalu in nelegalni koncentraciji kapitala (na kratko, boja proti tajkunom) ključna za našo prihodnost, je s tem avtomatično pošiljala vodo na Janšev mlin: ne le, da je razpravo razpravo usmerila na teme, ki bolj ustrezajo Janši kot Pahorju; kot splošno veljaven je sprejela določen pogled na stvarnost, v okviru katerega so Janševi argumenti logični in smiselni, Pahorjevi pa pravzaprav niti ne. Pahor ne more podati verodostojnega odgovora na problem »tajkunizacije« – ki je uspešen catch-phrase za zapleteno anomalijo našega gospodarskega in političnega prostora –, ker ta problem zanjga sploh ne obstaja; oziroma vsaj ne obstaja kot političen problem. Njegova velika napaka je bila v tem, da ni imel poguma, da bi to jasno povedal. Namesto tega je raje slepomišil in se zapletal v razna protislovja. Tako je na primer zatrjeval, da se bo proti gospodarskemu kriminalu in korupciji spopadel z vso odločnostjo, v isti sapi pa obljubil, da bo v primeru zmage organe pregona, ki se ukvarjajo s temi kaznivimi dejanji, predal pod pristojnost Banke Slovenije. Če pustimo ob strani, da je predlog prvovrstna neumnost, se postavlja vprašanje, kako se bo lahko odločno lotil nečesa, kar sploh ne bo več v njegovi pristojnosti.

Mislim, da je napačno obtoževati Lidijo Hren servilnosti do vlade in njenega predsednika. Če bi šlo samo za to, bi se levici pisalo mnogo bolje, kot se ji. Gre namreč za mnogo globokosežnejši pojav. Očitno je namreč, da se je slovenski liberalni in konservativni desnici v zadnjih letih vendarle posrečilo obrniti polje javnega diskurza v svoj prid. Percepcija realnosti, kot je prisotna v medijih in med ljudmi (zlasti mlajšimi) se je v zadnjih letih znatno spremenila. Vse več je tistih, ki vidijo probleme tam, kjer jih vidi tudi desnica. Mnogi od njih seveda še vedno dvomijo, ali jih bo Janševa koalicija te probleme tudi sposobna rešiti ali pa bo iz njih le kovala politično korist. Naj bo kakorkoli, ta sprememba – ki jo lahko imenujemo tudi faktor Lidija Hren – bo odigrala pomembno vlogo na bližajočih se volitvah. V ospredje nič več ne prihajajo zgodbe o partizanih in domobrancih, s katerimi se je v preteklosti pošiljajo meglo, da bi se zakrilo mnogo bližje in stvarnejše probleme naše države.

Odpadli omet iz šentviškega predora, ki je zadnje tedne zaposloval slovensko javnost, je razkril tesno povezanost med določenimipolitičnimi leitami in predstavniki gospodarskih monopolov; povezanost, na katero so nekateri dolgo opozarjali in za katero se je zdaj izkazalo, da predstavlja eno največjih nevarnosti za bodoči razvoj našega gospodarskega in političnega okolja, kakor tudi za stanje svobode v tej državi. Jasno je postalo, da glavna politična ločnica v Sloveniji v veliki meri poteka med tistimi, ki ta problem vidijo, in tistimi, ki pred njim zapirajo oči. Na bližajočih se volitvah se bomo morali odločati, katerim izmed obeh bomo podelili mandat za vodenje države. Kar se mene tiče, dileme tukaj ni. Tako kot je verjetno ni za vse tiste, ki se jim je zdelo, da so vprašanja, ki jih je Lidija Hren vztrajno postavljala kandidatoma na Tarči, več kot relevantna in da je od ljudi, ki se potegujejo za vodenje te republike potrebno z vso odločnostjo zahtevati, da nanje podajo nedvoumen odgovor.

Jeszcze Dexter nie umarł

2008-07-17T21:29:00.003+02:00

Ko sedim v stanovanju, čakajoč odhod v Berlin, in se sprašujem, kako naj izkoristim pol ure, ki mi je ostalo, se spomnim na svoj stari blog, ki je zadnje mesece že precej zapuščen sameval med mrtvimi linki slovenske blogosfere. Nekoč sem mu v podnaslov zapisal »Everyone is entitled to my opinion.« Bombastična izjava, s katero sem poskušal prakticirati malo samoironije proti skušnjavam lastnega megalomanstva, je imela zrno soli: poudarjala je drugo, pogosto pozabljeno plat bloganja. Bloganje ne le kot še eden element samoizražanja in osebne ekspresije, od katerih kipi sodobna družba, temveč možnost odprtja alternativnega javnega prostora, v katerega vstopajo in se srečujejo najrazličnejša mnenja, v katerem se dogajajo najbolj nepričakovana odkritja. Ne le kanal za izlive, temveč prostor, kjer lahko najdemo zanimiva in artikulirana mnenja.

V tem drugem pogledu je bloganje tudi nekakšna zaveza. Tisti, ki razmišljamo drugače od prevladujočega mnenja, smo poklicani k temu, da spregovorimo. Če imamo sposobnost, da znamo svoja mnenja artikulirati, ali celo sposobnost, da obvladamo pojmovni jezik naših nasprotnikov, se temu poklicu še zlasti ne smemo izogniti. Nekoč je nek slovenski kardinal in aristokratski predstavnik liberalnega katolicizma dejal, »Moramo spregovoriti. Če ne bomo spregovorili mi, se bo slišal samo glas volkov.«

Zakaj to pišem? Iz istega razloga, zaradi katerega večina ljudi bloguje: da »izrazi svoja občutja«. Občutje, ki ga skušam izraziti, je občutje nelagodja, da se nič več ne oglašam v javnosti. V zadnjem letu, ki sem ga preživel pod pritiskom neodložljivih obveznosti, ki so mi preprečevale tako rekoč vsakršno udejstvovanje v javnem prostoru, sem bolj kot kadarkoli začutil tisti specifični element človeške eksistence, ki je bil pri meni vedno zelo prisoten: govorim o izkušnji človeka kot homo politicus, ki je v klasičnem aristotelovskem smislu razumljen ne le kot bitje politike in skupnosti, temveč bitje, ki hoče opazovati in biti videno na polju javnega. Ki je seveda polje besednega spopada, polje polemike in angažmaja.

Blog je seveda zelo specifična – in, roko na srce, precej mizerna oblika tovrstnega angažmaja. A vendar se ji nisem odpovedal. Velikokrat sem že obljubljal, da bom obudil od mrtvih ta blog, ki že poznal svoje zlate čase. Bralec ima zato vso pravico, da mi ne verjame več. A naj mu zaupam, da to ni stvar odločitve ali truda, temveč stvar nezadržne nuje, ki me sili k pisanju in ki se ji, tudi če bi hotel, ne bi mogel dolgo upirati. Prav ta je najboljša zaveznica tistih redkih bralcev, ki še upajo na Dexterjevo obuditev od mrtvih. Naj jih pomirim: njihovo upanje ni zaman. Kot piše v Janezevem Razodetju: »Bliža se čas in je že tu...«

Za ljubitelje pokopališč

2008-03-03T20:58:00.004+01:00

Dobra novica za vse ljubitelje pokopališč in grobov: končno imamo spletni vodnik po grobovih na ljubljanskih Žalah:

http://grobovi.zale.si/index.aspx

Janez Drnovšek (1950-2008) - in memoriam

2008-02-25T02:13:00.005+01:00

Pridružujemo se žalovanju za dr. Janezom Drnovškom.

Nesmiselno bi bilo zanikati, da Drnovška nisem maral. A vendar je bil eden glavnih soustvarjalcev devetdesetih let na Slovenskem in s tem eden najbolj zaslužnih, da je generacija, ki sem ji pripadal, lahko odraščala v obdobju relativne stabilnosti in gospodarskega blagostanja. Danes se nam to morda zdi samoumevno, a gledano nazaj to nikakor ni bilo. Njegova nedvomna zgodovinska zasluga je bila v sorazmerno mirno in modro izvedeni tranziciji. Seveda ne gre za to, da je Drnovšek ta izjemno zapleteni prehod vodil; nedvomno pa je bil pa eden od pomembnih faktorjev v njem. Morda celo ključen faktor: faktor stabilnosti. To se morda zdi skromen, neveličasten dosežek; a šele s časom se bomo zavedali njegove pomembnosti. Ravno zato, ker Drnovšek ni bil karizmatična osebnost in ker - v nasprotju s pogostimi izjavami, ki se kot samoumevna mašila rade vsiljujejo od takšnih dogodkih - zelo verjetno ne bo ostal zapisan v kolektivnem zgodovinskem spominu, bo konkretna dolžnost nekoč terjala od nas, da spomnimo na njegove zasluge. A danes je za to nemara še prezgodaj. Danes je dovolj ena sama priprošnja: Naj počiva v miru.

Padec pokrajinske zakonodaje ali kaj je narobe s slovensko levico

2008-02-04T21:51:00.003+01:00

V petek je bil žalosten dan za našo republiko. V Državnem zboru so opozicijski poslanci (s častno izjemo poslanca SD Bojana Kontiča) onemogočili sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin. Za sprejetje zakona bi bila potrebna dvotretjinska večina, se pravi vsaj 60 glasov od 90-ih: 50 poslancev je glasovalo za zakon, 27 proti. Dva poslanca Nove Slovenije (Anton Kokalj in, seveda, še vedno užaljeni Janez Drobnič) sta se vzdržala in se tako de facto pridružila glasovom proti. S Vse kaže, da je s tem (vsaj začasno) propadla ena najpomembnejših institucionalnih reform v Sloveniji v zadnjem desetletju, in to še preden se je dodobra začela.

Ustanovitev pokrajin bi pomenila izjemen premik v upravnem in institucionalnem ustroju naše države. O tem, da bi bil takšen korak potreben, že skoraj petnajst let opozarjajo številni posamezniki, med drugim vsi resni strokovnjaki na področju javne uprave in prostorskega urejanja. Da je trenutno stanje na dolgi rok nevzdržno, je lahko jasno vsakomur, ki se vsaj malo zanima za vprašanje lokalne samouprave. Ni čudno, da so se že sredi devetdesetih let pojavili zelo resni predlogi za regionalizacijo Slovenije. Takrat je bil med najodločnejšimi zagovorniki razdelitve Slovenje v pokrajine nihče drug kot Ciril Ribičič, prvi predsednik Združene liste socialnih demokratov: v devetdesetih letih je napisal kar tri monografije glede tega vprašanja. Tudi sicer je bila zahteva po regionalizaciji v devetdestih letih domena Združene liste; a bolj na besedni ravni, saj konkretnih predlogov nikoli ni formulirala. Izgovor je bil, da ustava tako rekoč prepoveduje ustanovitev pokrajin s strani države. To bilo sicer res: a sklicevanje na pomanjkanje politične volje za spremembo ustave je bil le izgovor, da se te volje sploh ni iskalo, medtem pa je lahko regionalizacija ostajala prazna fraza za predvolilno propagando.

Slovenska desnica regionalizacije nikoli ni imela med svojimi prioritetami. Tudi SDS ne. Kljub temu pa jo je med sprejemanjem alternativnega vladnega programa l. 2004, pri katerem sem s skromnim prispevkom sodeloval tudi sam, vključila v svoj program. In jo z zgledno speljanim postopkom, v katerega je bila vključena vsa zaiteresirana javnost in lokalne skupnosti, tudi pripeljala skozi zakonodajalno proceduro. Kadarkoli so prišle razumne pripombe, jih je vladna stran pretehtala in marsikdaj tudi vključila v končni predlog. Z druge strani resnih in koherentnih kritik ni bilo slišati. To lahko zatrdim z vso odgovornostjo, ker sem proces pozorno spremljal. Do pred nekaj tedni sploh ni kazalo, da bo levica predlog zavrnila. Ni šlo za predlog, ki bi mu opozicija - bodisi iz načelnih razlogov bodisi iz politične preračunljivosti - ves čas ostro nasprotovala in ga nato uspela zaustaviti. Levica pokrajinske zakonodaje ni premagala na odprtem boju politične konfrontacije, temveč jo je sabotirala. Regionalizacija ni padla v dvoboju, temveč je dobila nož v hrbet.

Nevzdržni centralizem

Trenutno je Slovenija razdeljena na več kot 200 občin, ki so edina oblika lokalne samouprave. Obstaja sicer 60-ali-koliko-že upravnih enot, ki pa so le lokalne ekspoziture državne uprave. Med državo in občinami tako ni nobene vmesne stopnje. Ne le, da ni nobene vmesne resnično politično avtonomne stopnje: nimamo niti institucionaliziranega sistema medobčinskega sodelovanja niti integriranega sistema upravnih pokrajin (prefektur), prek katerih bi država izvajala lokalno politko.

Takšno stanje je edinstveno. Kolikor mi je znano, je Slovenija edina država v Evropi (morda z izjemo Malte), ki ima enostopenjski sistem lokalne samouprave z zgolj občinami: celo Luksemburg in Ciper imata vmesno stopnjo. Poudariti pa je potrebno, da ta naša posebnost ni nekaj, kar bi izviralo iz naše tradicije, nekaj, kar bi se skozi dolgo delovanje izkazalo kot dobro. Ravno nasprotno: takšno stanje obstaja šele štirinajst let in se je v tem času izkazalo kot zelo slabo. Slovenija je izjemno raznolika dežela, z zakoreninjenimi pokrajinskimi identitetami in različnimi stopnjami razvoja med posameznimi regijami. Vsaka izmed njih ima specifične težave in zato potrebujejo različne odgovore nanje.

Če za trenutek pustimo ob strani problem zelo slabo zamišljene razdelitve na občine, je glavna težava trenutne ureditve dvojna. Na eni strani imamo občine, ki so premajhne in premalo samostojne, da bi lahko vplivale na pomembnejše regionalne politike, na drugi strani pa državno upravo, ki se mora ukvarjati s kopico čisto partikularnih problemov. Posledica je jasna: država je preobremenjena z reševanjem čisto partikularnih problemov, ki jih marsikdaj ne zadostno pozna. Na ministrstvih se morajo ukvarjati z nešteto vprašanji regionalnega ali celo golega medobčinskega značaja. Zardi tega trpi delo in se izgublja pregled nad celoto. Poleg tega poteka to odločanje pogosto v senci javnosti, daleč od prizadetega prebivalstva, kar vzbuja občutek sumničanja in odtujenosti, predvsem pa povzroča manko političnega soodločanja. Nič čudnega ni, če se je v zadnjem desetletju v Sloveniji začel nevarno širiti pojav, značilen za centralistične države: razrast regionalnih lobijev, ki se borijo za vpliv v prestolnici, pomanjkanje solidarnosti med posameznimi lokalnimi skupnostmi, vse večja zaprtost v provincialno mentaliteto, malenkostnost in vrtičkanje, bolestna zavist proti glavnemu mestu. Kot je na primeru stare španske ureditve brilijantno ugotovil Joan Fuster, sta centralizem in provincialna mentaliteta strogo povezana pojava.

To potem ustvarja klimo, v kateri lahko uspevajo vsakršni »proti-ljubljanski« populizmi. Tisti, ki nasprotujejo regionalizaciji z argumentom, ki sliši na ime »že tako smo mali, zakaj bi se še naprej delili«, se očitno ne zavedajo, da je ustanovitev pokrajin neponovljiva priložnost, da se izognemo nevarnosti popolnega povrtičkanja Slovenije (vsaj kar se lokalne samouprave tiče).

Kraljica populizmov: »pokrajin je preveč«

Toda kot kaže, to zdaj ni problem. Zdaj se načeloma vsi strinjajo, da so pokrajine koristne, če že ne potrebne. Celo pri LDS in N.Si, dveh glavnih zagovornic centralizma pri nas (ne pozabimo, da je ravno gnil kompromis med LDS in SKD v devetdesetih letih pripeljal do današnjega stanja) se zdi, da ustanovitev pokrajin ni več sporna. Težava naj bi bila v njihovem številu in velikosti.

O tem je seveda mogoče razpravljati. Še več, razprava bi bila ne le dobrodošla, temveč nujna. Toda razpravljati ne pomeni metati v zrak pavšalnih ocen, češ da je pokrajin preveč, temveč pristopiti k vprašanju od primera do primera. Alternativnega predloga opozicijskih strank nisem videl. Domnevam, da se bi tudi v primeru, ko bi tak predlog obstajal, z njim ne strinjal: toda možna bi bila argumentirana razprava, z argumenti in protiargumenti, ja, tudi s kakšno populistično potezo sem pa tja. Opozicija misli, da je pokrajin preveč? Odlično: poglejmo, katero od predlaganih bi ukinili ali združili s sosednjo in nato o tem razpravljajmo, povprašamo lokalno prebivalstvo itd.

Toda tega nismo videli. Seveda, če rečeš Korošcem, da bi njihovo pokrajini priključil Mariboru (kar je sicer možen, čeprav po mojem mnenju zelo nespameten predlog) ali Posavcem, da bi jih priključil k Dolenjsko-Belokranjski pokrajini (kar bi bilo sprejemljivo, če bi se prebivalci strinjali) ali Goričanom, da jih priključiš Kopru (kar bi bila katastrofalna odločitev), si v nevarnosti, da si nakoplješ zamero lokalnega prebivalstva. Tako je lažje počez govoričiti, da je pokrajin preveč. To je namreč splošno javno mnenje (morda bi moral reči splošno gostilniško mnejne). Težava nastane, ko je potrebno na konkretnem primeru povedati, katera pokrajina je preveč: tedaj se namreč javno mnenje obrne. V vsakem lokalnem okolju mislijo, da je pokrajin načeloma preveč, a njihova bi si prav gotovo zaslužila samostojnost. Enak vzorec smo videli že pri občinah: rezultat vseh javnomnenjkih anket pred referendumi o ustanovitvi novih občin je, da je občin pri nas preveč. Nato pa je na referendumih ogromna večina novih občin potrjena.

Ravno zaradi tega je regionalizacija zapleten in nevaren proces, pri katerem je potrebno na eni strani paziti, da se ne podleže pritiskom iz lokalnih lobijev, po drugi strani pa je potrebno najti rešitev, ki bo v praksi delovala, s katero bodo ljudje zadovoljni in se bo sčasoma razvila v integriran sistem lokalne samouprave.

Ruleta številk

Opozicija pa se je, namesto da bi k temu prispevala s konkretnimi predlogi, po večmesečni relativni tišini v zadnjih nekaj tednih pognala v stampedo številk. Pokrajin je preveč, smo slišali. Ne bi jih smelo biti več kot 6. Oziroma 7. Oziroma 9. Oziroma 3... Kot da bi šlo za nekakšno ruleto, kjer moraš uganiti pravo številko. Namesto, da bi izhajala iz konkretnih okoliščin, se je opozicija obnašala, kot da bi šlo za številke, ki bi jih izračunali na podlagi nekega abstraktnega modela in jih potem aplicirali na stvarnost. Razumem, da se komu zdi 14 pokrajin preveč. Predlog, kot ga je pripravila vlada, gotovo ni edina možnost. Število pokrajin se lahko oklesti tudi na 9, v skrajnem primeru tudi na 6 (slednjemu sicer ostro nasprotujem, a bi šlo za koherentno razdelitev): a ko izrekamo te številke, moramo točno vedeti, katero stvarnost imamo pred očmi. Devet pomeni lahko samo: Koper, Gorica, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Murska Sobota in 6 lahko pomeni samo: Koper, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor. V tem primeru so številke le povzetek za jasno izdelano zamisel konkretne razdelitve; opozicija pa številke uporablja kot nadomestek zanjo.

Zadeva je dosegla tragikomični vrhunec v izjavi nepovezanega poslanca Pavla Gantarja, da je zanje (za nepovezane) najvišje sprejemljivo število pokrajin osem. V ruleti števil je torej stavil na tisto, ki ne obstaja. Naj se namreč še tako trudimo pri sestavi logičnega zemljevida regionalizirane Slovenije, do števila osem ne pridemo v nobenem primeru. Razen seveda, če štejemo po stari eldeesovski maniri, se pravi na hitro, šlampasto in nepošteno. Na ta način morda res pridemo do števila 8, a dobimo tudi take nesmisle, da bi recimo Goriška ostala brez lastne pokrajine, Koroška pa bi jo imela, ali pa da bi Pomurje imelo pokrajino, Koroška pa ne. Težava seveda ni v tem, kaj pravi nek poslanec. Če bi sodili stranke po izjavah vsakega od njihovih predstavnikov v parlamentu, bi lahko že zdavnaj obupali nad demokracijo v naši državi. Vendar Gantar ni navaden poslanec: v Zares velja za strokovnjaka za prostorsko politiko in regionalni razvoj. To pa je že nevarno. Če se nam po jesenskih volitvah zgodi koalicija SD + Zares (Bog nas obvari!), nam namreč grozi, da bomo dobili ministra za lokalno samoupravo, ki ne zna prešteti, koliko regionalnih središč ima Slovenija. Ali pa, kar je druga možnost, da jih sicer zna prešteti, a se očitno zavzema za enotno Primorsko pokrajino s sedežem v Kopru oziroma za vključitev Koroške v Mariborsko pokrajino. Kar seveda ni zločin, a Korošce in Goričane bi tedaj veljalo pozvati, naj dvakrat premislijo, koga bodo volili na prihajajočih volitvah.

Kaj je torej narobe s slovensko levico?

A to najbrž ne bo potrebno. Dvomim namreč, da za številkami, ki jih trosijo Gantar in njegovi, obstaja kakšna vizija regionalizacije. Kvečjemu stara LDS-ovska strategija: improvizacija, instant fraze in razpihovanje megle, da bi skrili lastno programsko praznino. Napak bi bilo namreč misliti, da smo glede regionalizacije doživeli spopad dveh konceptov. Kar smo doživeli, je propad nekega koncepta na čereh politikanstva in populizma. Iz razlogov, ki mi niso povsem jasni, a mislim, da imajo opraviti s precej cenenimi in kratkovidnimi političnimi računicami, se je opozicija odločila, da ne bo sodelovala pri pripravi pomembnega projekta institucionalne reforme. To je na kratko vse, kar se je zgodilo v petek, pa čeprav sem prepričan, da bodo v mainstream medijih nadvse potrudili, da to preprosto dejstvo skrijejo za umetelnimi in visokoletečimi analizami.

In tako smo prišli do odgovora na naslovno vprašanje: kaj je narobe s slovensko levico? Odsotnost vsakršnega alternativnega programa, pomanjkanje čuta za institucionalna vprašanja in – kar je najhuje – nepripravljenost za angažiranje v skupnih nadstrankarskih projektih.

In zdaj?

Vprašanje se postavlja, kako naprej. Od LDS in Zares je bilo kaj takega seveda pričakovati. Bolj sem razočaran nad SD. Mislim, da je naredila zelo slabo potezo; in vem, da je s tem povzročila veliko nejevolje med bazo (za LDS in Zares to ne predstavlja problema: prva je klasična parti de notables, stranka funkcionarjev brez članstva, druga pa je odličen primer tega, čemur Italijani pravijo partito di palazzo, stranka brez članstva in brez funkcionarjev, ki obstaja le v parlamentu; ima pa v zameno zelo dobro delujoč fan club). V bazi SD-ja iz sovraštva do vlade in iz refleksnega zaupanja v odločitve vodstva, brez katerega nobena politična skupina ne more obstajati, najbrž verjamejo, da je imela stranka dobre razloge, da zavrne predlagano zakonodajo. Upam, da jim bo kdo »od znotraj« povedal, da jih ni bilo (iz mainstream medijev tega gotovo ne bodo zvedeli). Še je čas za še en krog pogajanj; škoda bi bilo, če bi ga zapravili.

In če ne? Verjetno bo do regionalizacije prej ali slej prišlo, ker je zdaj že vsem pametnim ljudem jasno, da je trenutno stanje nevzdržno. Vprašanje pa je, kako bo izvedena. V vsakem primeru pa je nekaj jasno: institucionalne reforme takega dosega je potrebno delati skupaj, v sodelovanju med vlado in opozicijo. Skrajni čas bi bil že, da bi se levica tega zavedala. Nekateri smo se namreč že naveličali gledati vedno isto reprizo iz časov osamosvojitve:

Prosim, bodite pozorni na datum tega prispevka!!

Vrnitev

2008-01-22T00:01:00.000+01:00

Tolikokrat sem začel znova in še vedno nisem nič povedal.

Edvard Kocbek

Vsem, ki jih utegne zanimati, sporočam, da se Dexter vrača v obratovanje. Že nekaj tednov sem trdno odločen, da bom zopet začel, v količkaj rednih intervalih, pisati na blog. Že vsaj trikrat sem hotel napisati razmišljanje o specifični temi, a tega nisem storil iz enega samega razloga - zdelo se mi je, da ne morem začeti kar tako, in medias res. Zato zdaj ta kratka objava.

Tako: zdaj začenjam znova. Morda bo trajalo še nekaj dni, preden bom začel kaj resnega pisati; preganjajo me namreč obveznosti iz prejšnjega leta, ki jih moram nujno dokončati. Od danes naprej pa vsaj nimam več razloga, da ničesar ne napišem na blog, če bom čutil željo, nujo ali dolžnost, da to storim.

Še kratko pojasnilo k novemu podnaslovu. Če kdo izmed vas še ne ve (in iskreno upam, da je kdo takšen, saj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da so med bralci izključno moji prijatelji in znanci), sem od septembra prejšnjega leta na podiplomskem študiju zgodovine na Srednjeevropski Univerzi v Budimpešti. Glede na to, da bom - v nasprotju z začetnimi nameni - v Budimpešti ostal še kar nekaj časa, se mi zdi takšna oznaka upravičena. Poleg tega pa napoveduje prihodnje objave o tem varošu in o Madžarski nasploh. Sploh pa nas je takšnih - budimpeštanskih Slovencev, namreč - kar nekaj in to zanimivih... A o tem kdaj drugič, tema si zasluži lasten post.

Tako, dragi bralci in bralke, na svidenje v bližnji prihodnosti.

Primer Estonija ali zgrešeni model sobivanja

2007-04-30T05:57:00.001+02:00

Najprej nekaj zgodovinskih dejstev. Sovjetska zveza je Estonijo prvič zasedla poleti 1940, v skladu s sporazumom med Stalinom in Hitlerjem, podpisanim slabo leto pred tem. Procedura je bila standardna: najprej vojaška zasedba, nato imenovanje marionetne vlade, ki je potem sama zaprosila za priključitev k Sovjetski zvezi, in nazadnje uslišanje te prošnje... Pri tem je zelo nesrečno vlogo odigrala tudi tedanja estonska politična elita: v grozljivem položaju, v katerem se je znašla dežela po izbruhu druge svetovne vojne, je domnevala, da bo sovjetska protekcija manjše zlo od nacistične okupacije. Zato je najprej dovolila postavitev sovjetskih vojaških oporišč na estonskem ozemlju (Finska se je, kot je znano, temu pogumno zoperstavila), nato brez odpora sprejela sovjetske okupacijske sile, upajoč da se bo vse skupaj le nekako izteklo. Pa se ni. V prvem letu okupacije so Sovjeti aretirali vso politično in gospodarsko elito, okoli 8.000 ljudi; 2.000 od njih so takoj usmrtili, okoli 3.000 jih je izginilo v sibirskih taboriščih. Nemško manjšino so sporazumno z nacisti deportirali v Reich. A najhuje je šele prihajalo. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je bilo v Sibirijo deportiranih okoli 40.000 Estoncev; od tega jih je vsaj polovica do konca vojne umrla. Razumljivo je, da so mnogi Estonci nemško vojsko pozdravili kot osvoboditelje. A Hitler estonske samostojnosti ni obnovil, saj je imel z Estonci enake načrte kot s slovanskimi narodi: v treh letih nacistične okupacije je bilo ubitih okoli 12.000 Estoncev, od tega 3.500 Judov. Šele v drugi polovici leta 1943 so Nemci začeli mobilizirati Estonce za boj proti Sovjetom: iz tega je nastala tista nesrečna 20-a Waffen SS grenadirska divizija, ki je štela okoli 11.000 vojakov - od tega okoli 8.000 Estoncev - in zaradi katere je Sovjetska zveza Estonce vso povojno odbobje obtoževala kolaboracionizma z nacisti. Jeseni 1944 so Sovjeti ponovno zasedli baltske države; začela se je druga okupacija, ki je bila še hujša od prve. Okoli 80.000 Estoncev je emigriralo na Zahod, večinoma v ZDA, najmanj 40.000 pa jih je bilo deportiranih v Sibirijo, kjer jih je do Stalinove smrti vsaj 12.000 umrlo. Vse to v deželi, ki je leta 1939 štela nekaj nad milijon prebivalcev. In ne pozabimo: zahodne države niso nikoli priznale sovjetske aneksije baltskih držav. Ne le po estonski ustavi, temveč tudi po mednarodnem pravu je edino pravilno poimenovanje za obdobje med 1944 in 1990 - sovjetska okupacija. Še več: v obdobju med 1945 in 1951 je v Estoniji delovalo partizansko gibanje proti sovjetski okupaciji: to je bil - poleg nekaj sporadičnih skupin v zahodni Ukrajini v istih letih - edini primer oboroženega ljudskega odpora proti Stalinovemu sistemu v celotni Evropi. Junaško poglavje evropske zgodovine, ki je izven Estonije povsem pozabljeno. Koliko ljudi je umrlo v tem spopadu ni znano: ocene so zelo različne in se gibljejo od 8.000 pa vse do 25.000 padlih.

Pri vsem tem še najbolj preseneča, da so se oblasti toliko let obotavljale odstraniti spomenik osvoboditelju. Razlog za zamudo se najbrž skriva prav v krvavih demonstracijah, o katerih v teh dneh poročajo mediji: estonska vlada se šele zdaj počuti dovolj močna, da si lahko takšne demonstracije (z mrtvimi, pretepenimi, razbitimi trgovinami) lahko privošči.

Demonstracije je bilo pričakovati, poudariti pa je potrebno, da demonstrirajo izključno pripadniki t.i. ruske manjšine: potomci tistih torej, ki so jih so jih naselile sovjetske oblasti v poskusu rusifikacije baltskih držav.

Pri zadevi me ne zanima toliko samo vprašanje spomenika; glede tega lahko samo podprem estonsko javno mnenje: spomenik mora iti. Če bi se odstranitev zgodila takoj po letu 1990, bi bilo razumljivo in opravičljivo, da bi ga povsem uničili (ali ga prijazno vrnili Rusom; naj si ga, če hočejo, postavijo na tistem delu estonske zemlje, ki so jo nelegalno priključili Rusiji). Ker pa se to dogaja celih 17 let po osamosvojitvi (oz. "ponovni vzpostavitvi suverenosti", kot pravijo Estonci), je edino sprejemljivo, da spomenik prestavijo na vojaško pokopališče. Kar se bo tudi zgodilo.

Toda kot rečeno, se mi to zdi postransko vprašanje. Enako velja za trzave in nekoliko histerične reakcije, ki prihajajo iz Putinove Rusije; zaenkrat so zgolj znak nemoči in šibkosti. V Estoniji se jim hladnokrvno posmehujejo: Estonci prvič zares čutijo popolno varnost nasproti ruski premoči. Velika soseda, ki je stoletja dolgo z vojaško in politično premočjo metala senco na mali estonski narod, je danes povsem nemočna. In vsi protesti in ogorčene besede najvišjih predstavniki so samo demonstracija te popolne nemoči. Ruske oblasti so si z reakcijo naredile (kot je v njihovi navadi) medvedjo uslugo. S tem, ko so celemu svetu obelodanile, da Estonija zaničuje to, kar nje Rusiji najsvetejše, Estoncem ne bi mogle povzročiti večjega zadovoljstva. To je navsezadnje razumljivo in človeško: malo stvari je slajših od nemočnega besa nekdanjega zatiralca. In kot jih poznam, potihem, a neznansko uživajo v tem, da večina svetovnih medijev poroča o aferi. Nikoli namreč ne izgubijo priložnosti, da povejo, kako sovražijo Ruse in zakaj. Zdaj po ruski zaslugi to ve cel svet.

Celo grožnje z gospodarskimi sankcijami so naletele na prezirljiv posmeh Estoncev: v petnajstih letih se je estonsko gospodarstvo vključilo v skandinavski gospodarski prostor; ruski trg je pomemben, a pogrešljiv. Mirni, preračunljivi in hladnokrvni Estonci dobro vedo, da bi od morebitne trgovinske vojne (do katere seveda ne bo prišlo) Rusija imela neprimerno več škode. Prav estonski gospodarski success story jim daje dodaten razlog (če je bil sploh potreben), da na sosede gledajo z občutkom prezirljive, pomiljevalne ali pokroviteljske večvrednosti.

Težava je drugje in je izključno estonsko notranje vprašanje. Gre za model sobivanja med estonsko večino in rusko manjšino. Dogodki, ki so se zvrstili v zadnjih dneh, so pokazali, da je ta, zelo milo rečeno, slab.

Kakšna štiri leta nazaj pogovarjal z dobrim latvijskim kolego (ki sicer živi na Finskem), izobraženim in inteligentnim potomcem stare latvijske buržoazije (njegov ded je bil zadnji ambasador prve latvijske republike na Švedskem). Spomnim se, da me je v nekem trenutku iznenada vprašal, v tonu žalostne resigniranosti, češ da verjetno mislim, da so Rusom v Latviji kršene človekove pravice. Zahodni mediji so namreč skozi vsa devetdeseta leta poročali o statusu baltskih Rusov, ki so po osamosvojitvi treh republik postali tuji državljani v bolj ali manj sovražnih okoljih. Domneval je, da poznam ta poročila (kar je bilo res) in da vprašanje baltskih Rusov dojemam skozi njihovo perspektivo. Moj odgovor ga je presenetil. Ne verjamem, da baltske države s svojo politiko Rusom kršijo človekove pravice. Odločitev, da ruskim priseljencem in njihovim potomcem ne avtomatično podeli državljanstva, temveč od njih zahteva vsaj znanje večinskega jezika, ni nobena kršitev človekovih pravic. Prav tako ne obstaja nobena človekova pravica do tega, da živiš v okolju, ki je do tebe prijazno in lepo razpoloženo. Tudi odločitev, da se ruskemu jeziku ne prizna nobene pravne zaščite, ni ne pravno ne etično sporno. Ne, sem rekel: Latvija Rusom po mojem ne krši človekovih pravic. Ne nasedam medijem, ki trdijo nasprotno. Vendar, sem dodal, so baltske države (zlasti Latvija in Estonija) kljub temu storile veliko napako. Odločile so se, da bodo gradile državnost brez in proti ruski manjšini; da jo bodo ignorirale in moralno ponižale. To ni kršenje človekovih pravic, je pa gotovo politično nemodro. In, sem dodal, posledice te zgrešene in slepovidne politike ne bodo izostale. Nadaljeval nisem, ker mi je bilo nerodno izpasti preveč pameten v stvareh, ki se me ne tičejo.

Latvija in Estonija sta po letu 1990 trmasto vztrajali pri tem, da gre pri njuni osamosvojitvi zgolj za "obnovitev izgubljene samostojnoti". Državljanstvo sta podelili samo potomcem državljanov izpred 1940. Nekje sem prebral, da je šla Estonija celo v to skrajnost, da je ob osamosvojitvi najprej ponovno obudila staro ustavo iz l. 1937 in jo šele nato spremenila oz. jo nadomestila z novo. Sporočilo je jasno: leta 1940 se je prelomil tok normalne zgodovine; zdaj moramo nadaljevati od tam, kjer smo končali. Kar je bilo vmes, je bila nočna mora in razlog za vse naše slabosti. Težava je v tem, da Estonija leta 1990 ni bila ista dežela kot Estonija 1940. Sovjetsko petdesetletje je globoko predrugačilo družbo. Od poldrugega milijona ljudi, kolikor jih ima danes Estonija, jih je kar pol milijona priseljencev iz drugih dežel Sovjetske zveze. Estonci so ob osamosvojitvi imeli priložnost, da bi rekli: "Iz ruševin Sovjetske zveze ustvarjamo novo Estonijo. S tem obnavljamo svojo nekdanjo svobodo, seveda, a to bo dežela vseh, ki živijo in delajo v Estoniji. Kdor ne zna, se bo moral naučiti estonskega jezika, ker je to jezik njegove dežele, njenih izročil in kulture, ker so to izročila in kultura njegove dežele; čeprav so morda jezik, izročila in kultura njegove družine drugačna." Osamosvojitev baltskih držav je zgodila v velikem gibanju, v velikem patosu novega. V tem osamosvojitvenem gibanju baltski Rusi niso množično sodelovali, a mu niso bili sovražni. Obstajala je možnost, da bi jih nekako vključili v gradnjo nove države. Toda Estonci so vztrajali pri obnovitvi nekdanje samostojnosti. Sovjetska okupacija je bila tako le nesrečna medigra; tragična pomota, tako rekoč. Odločili so se zapreti oči pred tem, da je ta "pomota" temeljito spremenila podobo estonske družbe.

Na stotine tisočev prebivalcev Estonije je tako postalo tujcev v svoji deželi; marsikdaj edini deželi, ki so jo poznali; mnogi so bili pripadniki druge ali celo tretje generacije. V imaginariju estonske države ni bilo prostora za njih: in mislim, da je to imelo še hujše posledice od tega, da so morali skozi postopek za pridobitev državljanstva. Kajti kako lahko 15 let poslušaš uradno zgodbo svoje države, ki te vedno znova spominja, da si zgolj pritepenec - v najboljšem primeru plod zgodovinske tragedije, ki bi se ne smela zgoditi, v najslabšem orodje sojvetskega poskusa rusifikacije. Pravzaprav bi te ne smelo biti: lahko si zgolj zadovoljen, da smeš živeti v deželi z neprimerno višjim standardom in da se ti ni potrebno vrniti, od koder si prišel (čeprav v večini primerov nisi prišel od nikoder). Je bilo resnično mogoče pričakovati, da bodo to dolgo tolerirali? Je bilo resnično mogoče pričakovati, da bodo mlade generacije, odrasle v pogojih socialne odmaknjenosti pod dominacijo diskurza, ki jih implicitno razglaša za sovražnike, ponižno sprejemale to vlogo? Da bodo, izgnani iz javnega diskurza, medijev, inštitucij političnega odločanja, ves čas tiho in priložnostno glasovali za kastrirano stranko ruske manjšine?

Ni presenetljivo, da se je ves gnev osredotočil na odstranitev spomenika sovjetskemu vojaku. Predstavlja simbol njihove prisotnosti; še zadnji dokaz, da tu ne živijo po pomoti; da niso pritepenci in orodje okupatorjev, temveč duhovni potomci zmagovalcev. In ne katerih koli zmagovalcev, temveč zmagovalcev v Veliki Pravični vojni proti fašizmu. Spomenik je zadnji ostanek, ki priča o zgodovinski upravičenosti njihovega obstoja. Tako to čutijo, o tem ni dvoma. In da tako čutijo, so zaslužne predvsem estonske oblasti.

Toda zadeva ima še drugo, nevarnejšo razsežnost. Petnajst let se je Rusija v bistvu požvižgala na vse Ruse, ki so ostali izven ruskih meja po letu 1991. Zdaj se je prvič pojavila nevarnost, da jih bo začela izkoriščati v svoje namene, da jih bo poskušala spremeniti v priložnostne trojanske konje obnovljenega ruskega imperializma. Če se bo to zgodilo, bo hudo zamajana stabilnost baltskih držav; in velik del krivde bodo morale pripisati sebi.

Življenje drugih

2007-04-25T00:15:00.001+02:00

Danes mi je prijatelj, ki dela na Dnevniku (mimogrede: berite njegove članke: je eden najboljših poslovnih novinarjev v Sloveniji), pustil Objektiv, Dnevnikovo verzijo Sobotne priloge, z očitno namero, da bi me prepričal, naj spremenim mnenje o tej trdnjavi levičarskega tiska. Poskus se mu je vsaj deloma tudi posrečil: priznati sem moral, da je priloga (vsaj ta številka) dejansko v redu. (Čeprav o samem političnem delu časopisa nisem spremenil mnenja: še vedno trdim, da je podel. Je pa res, da se je v zadnjih dveh letih znatno izboljšal: zdaj je vsaj kvaliteten in podel. Takšen torej, kakršno je bilo pred Veliko Spremembo Delo. Dnevniku vseeno priznavam večji napredek: izkušnje namreč kažejo, da je lažje postati bolj korekten kot pa bolj sposoben. To nam dokazuje že zgodovina Pahorjeve stranke.) Kakorkoli: med vrsto odličnih člankov – med drugim baskovski potopis Franca Jurija, prispevek Iča Vidmarja o krizi klubske scene v New Yorku ter članek Šloma Ben-Amija – je tudi Žižkova ocena filma Življenja drugih.

Ocena je, to make a long story short, negativna. Filma še nisem videl, a sem se bal, da bo ravno nekaj takega, kot mu očita Žižek. Težava filma naj bi bila v tem, da komunistično represijo v Nemški demokratični republiki – ki je bila nedvomno najhujša med vsemi (z morebitno izjemo romunske in albanske, ki pa nista iz iste zgodbe) – prikaže vse preenostavno.

Žižkova kritika (če spustimo nekaj nepogrešljivih psihoanalitičnih bravur) se zgosti v dveh elementih. Prvič, v filmu je komunistični teror zreduciran na raven osebne kaprice. Minister za kulturo se hoče znebiti vrhunskega pisca, da bi lahko nemoteno začel afero z njegovo partnerko, in se ob tem posluži vsemogočne tajne policije. Pri tem se izgubi temeljna poanta, namreč grozovitost sistema kot takega. Drugič, film povsem zamolči temeljno značilnost komunistične represije.

Kje je bil Dreyman?

»Zastavimo si naivno vprašanje«, piše Žižek »Film se dogaja leta 1984 – kje pa je bil Dreyman potemtakem pred tem letom, ko režim Nemške demokratične republike Wolfu Biermannu ni dovolil, da se vrne s turneje po Zahodni Nemčiji, četudi so vsa velika vodilna imena podpisala peticijo zoper ta ukrep?« Tisti, ki so doživeli sistem na svoji koži, in tisti, ki poznamo zgodovino, dobro vemo, kaj je hotel Žižek tu reči: imaginarni Dreyman (tako je ime nesrečnemu protagonistu filma) bi, če bi bil koherenten lik, moral kar nekajkrat v svoji literarni karieri izdati kolega ali pa ga vsaj pustiti na cedilu. Sistem je deloval tako, da je načrtno sabotiral vsako solidarnost in ravno iz tega črpal svojo moč. Ustvarjal je, kot je temu rekla Hannah Arendt, »sistem organizirane krivde«, v katerem nihče ni mogel povsem iskreno zatrditi, da je nedolžen. O tem je pri nas najbolj prepričljivo, tudi iz osebne izkušnje, spregovoril Drago Jančar v izjemnem eseju »Temna stran meseca«.

Natanko isti fenomen je analiziral tudi Viktor Blažič v knjigi »Svinčena leta«: tu je na primeru Josipa Vidmarja zgoščeno pokazal perverznost tega splošno razširjenega postopanja, ki je bil pri nas omejen v glavnem na ozke kroge potencialno nevarnih posameznikov, v NDR pa je dosegel grozljive razsežnosti planirane politike nacionalnih razsežnosti. Citat se nanaša na začetek t.i. »Kocbekove afere« iz l. 1952, ko je Partija izkoristila izid povsem nedolžne Kocbekove zbirke novel »Strah in pogum«, da je zoper njenega avtorja sprožila val najnizkotnejše kampanje, s katerem ga je za vedno izločila iz javnega življenja. O začetku kampanje naj bi se razpravljalo na razširjeni seji CK-ja, na kateri je bil prisoten tudi Josip Vidmar, nekdanji predsednik OF-a in »sopotnik« (se pravi nečlan) Partije:

Po hujskaškem Kardeljevem govoru se je usul pravi plaz slovensko škodoželjnih kritik na račun tega dela [Strah in pogum] in to razpoloženje se je tako rekoč samodejno pretopilo v delovni sklep, ki je vsem navzočim nalagal določeno udeležbo v napovedani gonji zoper Kocbeka. Vendar je Kardelj zastavil še vprašanje o tem, kdo naj bi bil najprimernejši za izstrelitev prve salve. Obrnil se je k Josipu Vidmarju z enim samim, enozložnim vprašanjem: »Boš?«. Vprašani je sklonil glavo in po nekaj trenutkih molka potrdil svojo pripravljenost s prav tako enozložno besedo: »Bom«. Vsi navzoči so vedeli, zakaj je bilo Kardelju potrebno prav prvenstvo Josipa Vidmarja pri gonji, ki naj odstrani najnovejše Kocbekovo delo iz javnega prostora ter izloči njenega avtorja iz establišmenta: slednji je namreč ves navdušen nad Kocbekovim najnovejšim delom toplo priporočil svojemu bratu, upravitelju (…) osrednje založbe, naj novele nemudoma izda v knjigi. Samokaznovanje te vrste, tisto, iz kakršnega je Kardelj izdelal cel sistem svojevrstnih družbenih in medčloveških odnosov, je v svojih posledicah delovalo s prav posebnimi (…) psihološkimi učinki. Po zdravi pameti bi pričakovali, da bo predvsem žrtev za vse življenje zasovražila svojega vrstnika-eksekutorja. Vendar se je praviloma dogajalo ravno obratno: lažje je žrtev odpustila svojemu rablju, toda rabelj je zagotovo zasovražil svojo žrtev do konca svojih dni in sovražil jo je vedno nestrpneje in vedno bolj neodjenljivo. Josip Vidmar se je na stara leta spustil tudi tako daleč, da je Kocbeku odrekal celo pesniško veljavo.

Sam Blažič priznava, da verodostojnost tega pričevanja ni zanesljiva. A vendar, če beremo Vidmarjeve spomine, vidimo, da je še kako resničen Blažičev sklep. Nekaj let pred smrtjo se je Vidmar, ki je smel štirideset let neizzvano opravljati vlogo glavnega razsodnika o vprašanjih slovenske kulturne politike, v svoji knjigi »Obrazi« (1985) takole branil pred očitki, da je izdal Kocbeka, ko je vrgel prvi kamen v organizirani množični gonji zoper poeta. Vidmar je v knjigi sicer trdil, da gonje proti Kocbeku ni začel on: s svojo (uničujočo) kritiko naj bi se oglasil šele kasneje in to v nekem minornem časopisu. To morda drži, a že Vidmarjeva trditev, da se je proti Kocbeku v resnici prvi oglasil Tone Fajfar, je enako pomenljiva in pravzaprav potrjuje Blažičevo poanto: Fajfar je namreč bil predvojni krščanski socialist in dolgoletni Kocbekov prijatelj. A kljub temu se v načinu, kako Vidmar skuša opravičiti svojo sodelovanje v tej skrbno nastavljeni aferi, jasno kaže, kako so nanj delovali psihološki mehanizmi, s katerim ga je režim tesno navezal na svojo »kulturno politiko«. Način, kako Vidmar opisuje Kocbekovo odstranitev, je kot pričevanje sicer povsem neverodostojno (po njegovem naj bi nikakor ne šlo za organizirano kampanjo, temveč spontano zavrnitev s strani »široke javnosti«); izjemno zanimiv pa je njegov obupni poskus racionalizacije svoje vloge v tem nečednem opravilu. Priznava recimo, da je Strah in pogum sprva sprejel z odobravanjem, »dasi ne povsem brez rezerve, kajti spominjam se točno, da sem Kocbeka na kraju določno opozoril, naj knjigo pregleda in poskrbi, da je ne bo mogoče napačno razumeti« (str. 512; podčrtal jaz). A glej: kasneje, ko se je razbesnela polemika, je Vidmarju - kot piše sam - »pri prebiranju in prebiranju vedno bolj stopalo v zavest« (str. 514), da ima v »sporu med Kocbekom in širšo javnostjo« (kajti za to naj bi v resnici šlo) pravzaprav prav javnost in ne Kocbek. In ko ga je, po tem pronicljivem spoznanju, Kidrič prijazno in neobvezno pozval, naj tudi on napiše oceno knjige (ibid.), je naš junak odgovoril, da »nalogo sprejema rad« in da bo o knjigi (»ki ga vsekakor zanima«) »povsem svobodno povedal tisto, kar kot kritik misli o nji brez ozira na sodbe drugih« (ibid.). Tako. Vidmar nekaj strani naprej končuje svoj portret Kocbeka, štiri leta po poetovi smrti, s pritlehno zavrnitvijo njegove poezije (»modernistične blodnje o “besedah, ki so same sebi skrivnost”«) in se na podlagi nje sprašuje, »ali se ni morda poetova končna bolezen pričela veliko prej, kot pa so jo opazili in ugotovili?« (str. 521). Težko bi dobili bolj nazorno potrditev Blažičeve teze o posledicah, ki jih na vedenju posameznika pustijo psihološki mehanizmi, s katerimi operira totalitarni sistem.

Vesele zgodbe pa še ni konec. Kocbeka so najprej za več kot desetletje povsem izločili iz javnega življenja in okrog njega ustvarili prazni prostor (sumljiv je bil vsak, ki je z njim spregovoril), nato pa mu leta 1964 nepričakovano podelili Prešernovo nagrado – in sicer skupaj z Miškom Kranjcem, ki se je še posebno izkazal v gonji proti njemu. Kocbek, ki ni bil ravno heroj, je nagrado sprejel; najbrž v upanju na boljše čase. Ki niso prišli. Sledilo je namreč novo desetletje drobnih šikaniranj (mikrofoni v zidu, skrivnostna izginotja dnevniških zapiskov in podobne sitnosti). Sredi sedemdesetih let, ko je po liberalni odjugi zopet pritisnila režimska represija, so zaradi domnevnih verbalnih deliktov zaprli novinarja Blažiča in sodnika Miklavčiča, tesna Kocbekova prijatelja. V uradni razlagi je med drugim pisalo, da sta »sodelovala v Kocbekovem krogu«; njemu, Kocbeku, pa so istočasno ponudili, da mu prvič po mnogih letih izdajo pesniško zbirko - in to v osrednji, Cankarjevi založbi. Kar je Kocbek, tudi sam junak, zopet sprejel. In da ironije še ne bi bilo konec, je v zbirki, izdani v dveh zvezkih leta 1977 (ko je Blažič, član zloglasnega »Kocbekovega kroga«, še vedno sedel v zaporu), smela biti objavljena tudi poezija »Mikrofon v zidu«, pogovor z mikrofonom, ki mu ga je nastavila tajna služba v njegovem stanovanju… Že istega leta pa se je začela nova, silovita kampanja denigracije zoper Kocbeka, tokrat zaradi članka v tržaški reviji »Zaliv«, ki jo je urejal Boris Pahor… Tokrat je bil režim še posebej jezen (Kocbek je, sicer s skrbno izbranim in precej alegoričnim besednjakom, obsodil povojne poboje) in kampanja pod taktirko tovariša Mitje Ribičiča ni popustila do pesnikove smrti štiri leta kasneje. Deležen je bil skoraj državniškega pogreba.

Težava je seveda ravno v tem, da velika večina mlajših bralcev Žižkovega članka ne ve, »kje je bil Dreyman«. Ne ve niti za igrice, s katerimi so se režimi igrali s svojimi Kocbeki, Šoštakoviči, Bulgakovi, Vasiliji Grossmani ali Jerzyji Andrzejewskimi, niti ne pozna mehanizmov, s katerim je režim – vzhodnonemški na neprimerljivo hujši ravni kot v bistvu precej nedolžni jugoslovanski – vladal svojim državljanom, tako da jih je silil h kolaboraciji.

Primer Benko

Naključje je hotelo, da je ravno danes televizija Slovenija predvajala dokumentarec o žalostni usodi Josipa Benka – prekmurskega protestantskega podjetnika, ki so ga takoj po vojni najprej obsodili na 12 let zapora, nato pa se premislili, kazen spremenili v smrtno in ga junija 1945 ustrelili. Tudi tukaj sem se že vnaprej bal, da bo dokumentarec natanko tak, kot je bil: slab. Avtorji so izgubili sijajno priložnost, da bi na primeru Benka, tega značilnega predstavnika predvojne slovenske provincialne buržoazije, tako v dobrem kot v slabem prikazali tragično usodo nekega človeka, družine, sloja, naroda. Ravno v primeru Benka (in še zlasti njegove družine) se vidi vsa notranja veličina nekega razreda, ki so ga po vojni z brezobzirnostjo, ki je v dokumentarcu dobro prikazana, uničili za vedno. A tudi njegova beda. Težava je ravno v tem, da se s takimi dokumentarci dela nenamerna, a velika škoda. Nekdo, ki ne ve, kaj je bil komunizem (in Benko je bil obsojen v času, ko smo pri nas imeli nekaj, kar je bilo zelo podobno zgodnjemu stalinizmu), bo mislil, da je bil komunizem zgolj kapricioznost ministrov in streljanje podeželskih kapitalistov. Nihče, ki je pravičen, ne more dvomiti, da je bil Benko dober človek; a vsakemu marksistu in radikalnemu levičarju, ki je gledal ta dokumentarec, je lahko bilo jasno, da je bil tipični predstavnik »razrednega sovražnika«.

Ni bil - in to je potrebno kljub krutosti danes jasno povedati - komunistični režim nesprejemljiv zato, ker je ustrelil Josipa Benka. Njegova smrt je bila gotovo nepotrebna, zločinska in je predstavljala tragedijo za svojce, kot je tragedija smrt vsakega nedolžnega človeka. A nedolžni ljudje so umirali – v tisočih, v desettisočih – tudi od rok političnih ureditev, ki so bile sicer krepostne in vredne ohranitve, in v vojnah, ki so bile pravične. Dokumentarec je, tako kot je narejen (dostopen je tudi na straneh RTV-ja), povsem nebogljen proti klasičnim kritikam v stilu: »revolucija pač ni nedeljski sprehod« ali pa »saj niso mnogi drugi režimi nič boljše delali z domnevnimi nasprotniki«. Ker je dokumentarec narejen na povsem abstraktni ravni (abstraktni v heglovskem pomenu, se pravi ločen od konkretnih zgodovinskih, družbenih in političnih okoliščin), je upravičena tudi kritika, ki jo bodo nanj nedvomno naslovili levičarski gledalci (v svoji znani tankočutnosti in etični občutljivosti): »Odkar je desnica prevzela televizijo, kažejo samo dokumentarce o komunističnih zločinih; kaj pa domobranski zločini?«. In dejansko, če stvar gledamo zgolj na tej (nezadostni) ravni, res: kaj pa domobranski zločini? Zakaj ni bil v zadnjih petnajstih letih narejen niti en sam dokumentarec o domobranskih zločinih?

Mislim, da je Ljubo Sirc v svojih spominih napisal izjemno pomenljivo anekdoto, ki je obče veljavna. Sirc, ki je leta 1946 skušal skupaj z nekaterimi predvojnimi levičarji in liberalci organizirati legalno politično opozicijo (kar je veljavna zakonodaja sicer dopuščala) in bil za to obsojen na t.i. »Nagodetovem procesu«, se spominja, da so jugoslovanski emigranti takoj po vojni demokratični opoziciji v domovini delali več škode kot koristi. Nekako tako piše Sirc (citiram po spominu):

Po vojni so iz Jugoslavije zbežali neki ljudje, ki so potem širili informacije o stanju v Titovi deželi. Hodili so na angleški Foreign Office in razlagali, kako se krši sporazum Tito-Šubašić in da so jim zaplenili vso premoženje. Tam so se jim uradniki seveda rogali (na oblasti so takrat bili laburisti), češ ali mislite, da bomo šli v vojno s Titom, ker so vam zaplenili avto? Nekateri so v zahodnem tisku pisali, kakšen teror vlada v Jugoslaviji in da na vsakem drevesu visijo obešenci. To pa seveda ni bilo res. Situacija je bila mnogo hujša.

Ali lahko to opišete?

Kar je Sirc hotel povedati, je, da je prvi val emigrantov povsem spregledal pravi domet komunističnega totalitarizma: ta nikakor ni bil gola represija (ki je lahko bila večja ali pa tudi manjša kot v kakšnem navadnem avtokratskem ali celo demokratičnem sistemu), temveč sistem, ki je počasi, a vztrajno spreminjal temeljne mehanizme medčloveških odnosov: tako da je, kot je zapisal Blažič, za družbo oz. za način njenega sožitja in produkcije postala temeljna značilnost koncentracijsko taborišče, suženjsko delo in epidemija medsebojnega ovaduštva. V Jugoslaviji se je na srečo kmalu obrnil k bolj ali manj običajni represiji (čeprav smo tudi pri nas imeli Goli otok, GULAG, kakršnih ni bilo nikjer drugje v Evropi izven Sovjetske zveze, in čiste stalinistične procese), v Vzhodni Nemčiji pa ne. In zato ker tam ni bilo koncentracijskih taborišč in od sredine petdesetih let tudi suženjskega dela ne, je medsebojno ovaduštvo doseglo stopnjo, ki si jo je težko zamisliti. O tem bi moral govoriti film, pa očitno ni zmogel.

Danes precej širok krog ljudi pozna zgodbe iz nacističnih taborišč smrti, čeprav ravno pri nas, na vzhodu, o tem vemo še vedno premalo. Knjige, kot so Levijevi Potopljeni in rešeni, bi vsekakor morale postati obvezno čtivo v vseh srednjih šolah. Iz njih se namreč lahko zasluti - čeprav komajda razume -, kaj so bila nacistična taborišča in zakaj je holokavst nekaj neprecedenčnega in neprimerljivega s čimerkoli v svetovni zgodovini. Bleda in mlačna psevdokrščanska, psevdoliberalna in psevdohumanistična govorjenja o tem, kako je vsako nasilje nesprejemljivo in obsojanja vredno, kakor tudi vsa razpredanja o svetosti življenja, zgrešijo ravno bistveni nauk: če kaj, je Auschwitz dokončno in neizpodbitno dokazal, da smrt ni tisto najhujše, kar lahko človek stori sočloveku. Tudi mučenje ne. Auschwitz je dokazal, da je človek lahko oropan svoje človeškosti.

Komunistični totalitarizem je bil seveda drugačen od nacističnega, o tem ni dvoma. Vendar raven njegove grozljivosti marsikdaj ni bila nič manjša, čeprav drugačna. Celotna sovjetska družba v Stalinovih časih je bila neko popolno sprevrženo družbeno okolje, katerega grozovitost marsikdaj presega sposobnost misljivega.

Filmi, kot so Življenje drugih ali Benkov dokumentarec grozijo, da – v skladu s sodobno solzavo »drnovškovsko« ideologijo, po kateri je domnevno "vsako življenje enako sveto" in ki protestira celo proti usmrtitvi tirana Sadamovega kova –, zabrišejo pravo naravo komunističnega terorja.

Presenetljivo, a podobno vse bolj velja tudi za nacizem, za katerega se je zdelo, da smo v preteklem desetletju le uspeli razumeti njegovo radikalnost. Pred nekaj mesecih sem na slovenski televiziji slišal, da je nacizem obsojanja vreden, ker je bil »homofoben, antisemitski in netoleranten«. Nacizem je bil homofoben in netoleranten? Homofoben in netoleranten je lahko zabit mulc, ki na ulicah pretepa črnce in pedre; spraviti nacizem na to raven pomeni popoln kolaps vsakršne razsodne moči. Poleg tega, da so neumne, so takšne izjave tudi nevarne in sicer trojno: prvič, da bo kdo mislil, da je vsa težava nacizma njegov odnos do "drugih" in "drugačnih" (in da je torej, če to odmislimo, vse ostalo sprejemljivo); drugič, da bodo »the good kids« (dobro vzgojena, liberalna, katoliška, humanistična mladina in tisti z "visoko ravnjo zadevanja") mislili, da je bil nacizem zgolj potencirana verzija lokalnih obritoglavskih prenapetežev; in tretjič – kar je morda še najhujše –, da bodo sodobni »netolerantneži« različnih vrst domnevali, da ima njihov gnev kaj skupnega s Hitlerjevim projektom. Tako kot – zaradi zločinske ignorance, s katero evropski izobraževalni sistemi izpuščajo poučevanje o naravi in zločinih komunizma –, nekateri mladi levičarji danes domnevajo, da je bil Stalin marksist ali da je bil njegov cilj uvesti socialistično, pravično in brezrazredno družbo.

Žižek je svoj članek zaključil s presunljivo zgodbo ruske pesnice Anne Ahmatove. V svojih spominih Ahmatova piše o dogodku, ko je na vrhuncu stalinističnih čistk čakala v dolgi vrsti pred leningrajskim zaporom, da bi kaj izvedela o svojem priprtem sinu Levu:

Nekega dne me je nekdo v množici prepoznal. Za mano je stala mlada ženska, z ustnicami, modrikastimi od mraza, ki je prvič slišala, da bi me kdo poklical po imenu. Začela je z otrplostjo, ki je bila običajna za vse nas, in me šepetaje vprašala (takrat so vsi šepetali): »Ali lahko to opišete?« Odgovorila sem: »Lahko.« Nato je nekaj smehljaju podobnega švignilo čez tisto, kar je nekoč bil njen obraz.

In res je kar nekaj literarnih del, ki so uspela »opisati« tisto, kar je bilo grozljivo in iz etičnega vidika nedopustno v stalinskem komunizmu; tisto, zaradi česar, kot je zapisala Hannah Arendt »razlika med totalitarno, tiransko ali avtokratsko obliko vladavine ni zgolj akademsko vprašanje; kajti totalitarizem je edina oblika oblasti, s katero sobivanje ni mogoče.« Če kdo vzame v roke dela Varlama Šalamova, Aleksandra Solženicina ali Vasilija Grossmana, mu bo jasno, za kaj gre. Je pa res, kot ugotavlja Žižek, da še čakamo na film, ki bi širši publiki omogočil ta vpogled. Žal.

UPDATE: Priporočam v branje razmišljanje T.G. Asha na to temo v New York Review of Books.

Aforizmi I.

2007-04-22T21:20:00.001+02:00

Nisem zadovoljen, ko gledam svoj blog, kako sameva, medtem ko se jaz ukvarjam z drugimi - domnevno pomembnejšimi - zadevami. Dokler ne bom opravil z nujnimi opravili, s katerimi sem zasipan, bom težko kaj napisal (čeprav imam v svoji beležnici dolg potopis iz Katalonije, ki bi ga rad prepisal v računalniško obliko in ga objavil). Da pa blog v tem vmesnem času (ki bo, alas, trajal vsaj do začetka junija) ne bo povsem zamrl, sem se odločil, da bom vsaj enkrat na teden objavil katerega od aforizmov, ki sem si jih v zadnjih letih zapisoval v svojo beležnico.

Le redki so originalni. Tega se sicer zavedam, a že nekaj časa me ne preganjajo več zahteve po izvirnosti; in tudi po koherentnosti ne, če sem iskren. Misel je pač misel in ne potrebuje opravičila.

O globini in površnosti. Dante je bil, po sodbah mnogih, površen mislec. Doktrine, o katerih je razpravljal in jih z neponovljivo vnemo vnašal v svoje monumentalne preglede, je poznal le površinsko ali bolje rečeno površno. Nekateri celo trdijo, da nikoli ni zares prebral Akvinca, Platona, Aristotela in sholastikov, ki jih je tako samozavestno ocenjeval in o njih razsojal. Toda morda mu je prav ta njegova površnost omogočila, da je v širini svojega duha pred sabo zbral vse, kar je premogla in pripomogla njegova doba, in svoj čas postavil pred oltar večnosti. Mislim seveda na Commedio. Globino, katere pomanjkanje so mu očitali sodobniki, je bila globina vodnjakov sholastičnih razprav. Če bi se bil vanjo podal, bi nikoli ne prilezel iz njenih okvirov in bi je ne mogel, kot dela stvarnosti, vključiti v širšo podobo svojega časa. Rešila ga je površnost.

Španščina pozna dvoje izrazov za ptice: male ptice imenujejo pájaro, velike ave. Človek je v skušnjavi, da bi rekel, da sam zven označuje razliko: ave pač ni isto kot pájaro ali celo pajarito. Podobno je v katalonščini: au in ocell. Ibercem je jasno: sokol, orel in albatros pač ne spadajo v isto kategorijo kot sinička ali škrabec. Potrebna je različna beseda... Nekoč sem se vprašal, kaj pa kokoš? Kaj je kokoš: au ali ocell? Najbrž ne eno ne drugo. Kokoš je kokoš. Težko bi z boljšim primerom pokazal, zakaj tako ljubim Špance.

Človek mora vedno ljubiti nekaj, kar mu je tuje, kar je v svojem bistvu različno, drugačno od njega. V nasprotnem primeru gre za narcisizem, pa čeprav v skrbno prikriti obliki. Narcis je ljubil svojo podobo in zato utonil. Čeprav spet: kaj je človeku bolj tujega od njegove podobe.

Le malo je stvari, ki jih smemo zahtevati od soljudi. Toda tisto malo moramo zahtevati brezpogojno.

Žižek: The Talking Machine

2007-02-24T16:45:00.004+01:00

Nek moj prijatelj je že pred časom formuliral lastno hipotezo o tem, kako je Slavoj Žižek postal »filozof svetovnega formata«. Nekega dne sta se Mladen Dolar in Alenka Zupančič odločila, da ga bosta enostavno izvozila v Ameriko: kupila sta enosmerno karto in neprestano govorečega in z rokami krilečega Slavoja enostavno posadila na letalo, ne da bi se on česarkoli zavedal; ko je letalo pristalo, je Žižek enostavno vstal s sedeža in nadaljeval z govorjenjem - baje, da v angleščini, čeprav je to težko zanesljivo potrditi. Američani so ga, ljubitelji freakov, kmalu opazili in ga začeli voziti okoli, najprej po televizijah, nato pa še od univerze do univerze (ali pa mogoče ravno obratno). Legenda pravi, da se je po nekaj letih zavedal, da ni več v Sloveniji: a to ni dokazano.

O verodostojnosti omenjene hipoteze priča spodnji posnetek:

Zlava Žežek (University of Lubžana, Slovenia)

Pri tem se postavlja vprašanje, ali ni Žižek pravzaprav trojanski konj slovenske psihoanalitske šole: da so ga zgradili natančno z namenom, da ga plasirajo Američanom, on pa je, ko se je enkrat uveljavil, potiho odprl vrata slovenskim levičarskim teoretikom, da so postopoma zavzeli pozicije na sovražnem Zahodu...

(A ja: priporočam, da pogledate posnetek čisto do konca. Zadnjih nekaj sekund, ko že teče špica, je zame najbolj zabaven del celotnega intervjuja.)

Na noviga lejta dan (ali skoraj)

2007-01-03T23:30:00.000+01:00

Pater Luis de León je bil veliki španski pesnik, humanist in prevajalec iz 16. stoletja. Med slušatelji univerze v Salamanki, kjer je predaval (med njegovimi učenci je bil mdr. tudi Sveti Janez od Križa), je bil menda izjemno priljubljen in izročilo pravi, da je bil to pravi razlog, da so ga njegovi profesorski kolegi ovadili pri Sveti Inkviziciji, ki ga je nekega sončnega popoldneva prijela, ko se je po predavanjih sprehajal po univerzitetnih vrtovih, in ga odpeljala v svoje zapore pod obtožbo, da je v ljudski (t.j. kastiljski) jezik prevedel odlomke iz Svetega pisma in (še huje!), da je v svojih spisih kritiziral določena mesta Hieronimovega prevoda Biblije v latinščino. Ko so ga po dolgem in mučnem procesu končno le izpustili in se je smel vrniti za svoj ljubljeni kateder, je svoje prvo predavanje po štirih letih odsotnosti začel, tako pravi legenda, z besedami: »Dicebamus histerna die…« – »Kot smo govorili včeraj…«. Čeprav mene ni nihče obtožil pred Sveto Inkvizicijo, da sem kršil določila tridentinskega koncila, in so za mojo večmesečno odsotnost zunanje okoliščine krive nič več od moje lenobe, si vseeno jemljem pravico in čast, da ponovim gesto fray Leóna, in z največjo nonšalanco nadaljujem, kjer sem končal.

In kje sem končal? Pri neobveznih razmišljanjih ob prazničnih dnevih, seveda.

Ugotovil sem, da je bilo minulo leto zame precej nenavadno: zdi se mi, kot da je bilo eno najbanalnejših in dolgočasnejših v mojem življenju, da se ni nič zgodilo, a ko se ozrem nazaj in natančno pogledam, ugotovim, da je bilo pravzaprav eno pomembnejših. Če vzamem nekoliko banalnejši primer: ne vem, od kod, a ves čas, vse do konca leta, se mi je dozdevalo, da sem letos strašno malo prebral in se strašno malo novega naučil. Ko pa sem – v svoji maniji delanja seznamov – pred slabim tednom prebrskal spomin in si začel zapisovati vse knjige, ki sem jih v tem letu v celoti prebral, sem bil naravnost šokiran nad podatkom, da sem od platnice do platnice prebral nič manj kot 31 knjig. Še bolj presenetljivo pa je, da me nobena od njih ni pustila indiferentnega; še več, tako rekoč vse so mi pustile precejšen pečat.

Zavedajoč se, da moram že enkrat prekiniti svoj blogovski molk in se spraviti k pisanju, bom zatorej sledil zgledu kolege Aljoše in bralcem priporočal štiri najpresenetljivejša knjižna odkritja svojega bralskega leta 2006.

Najprej so tu odkritja v poeziji. Poleg katalonskih pesnikov, ki so slovenskemu bralcu večinoma žal nedosegljivi (in upamo, da bomo temu čimprej naredili konec), in tega, da sta mi vedno bolj všeč dva pesnika, do katerih pred tem nisem imel velike afinitete – Neruda in Kafavis –, je moje absolutno največje odkritje minulega leta zbirka provansalske trubadurske lirike v prevodu in izboru Borisa A. Novaka, Ljubezen iz daljave (Mladinska knjiga). Vsem ljubiteljem lirike jo toplo priporočam. Mene je tako prevzela, da sem zaradi nje poglobil v trubadursko in sploh provansalsko-okcitansko kulturo (in se med drugim seznanil z italijansko-provansalsko folk-rock skupino Lou Dalfin). Spogledovati sem se celo začel z idejo, da bi se prek spleta učil okcitanskega jezika: a sem končal s tem, da sem se naučil pravilne izgovorjave.

Druga knjiga, ki jo toplo priporočam vsem, ki imate radi bolj intelektualne teme, je v nekaterih krogih že legendarno delo Paula Veyna So Grki verjeli v svoje mite? (*cf). Odgovor je, kot pove Veyne na zadnji strani, seveda jasen vsakomur, ki vsaj malo pozna zadevo: »Seveda so!«. Vprašanje je, kako so verjeli, in pa kaj sploh pomeni verjeti. (In navsezadnje, kaj sploh pomeni Grki?) Fascinanten izlet v neandre misli skozi pretekla stoletja. Knjiga, ki bi jo Nietzsche nesel s sabo na samotni otok.

Tretjo knjigo (pravzaprav ne gre za knjigo v pravem pomenu besede) priporočam vsem levičarskim prijateljem. Gre za zbornik Delavsko-punkerske univerze (DPU) s preprostim in zgovornim naslovom Levica. Zbornik je v določenih krogih znan predvsem po tem, ker se v njem nahaja legendarni prispevek Tončija Kuzmanića z naslovom Zakaj levica ne more biti politična?, a dejansko so vsi prispevki izjemno zanimivi in predstavljajo, po mojem skromnem poznavanju, enega najtehtnejših korpusov razmišljanj o sodobnem pomenu katere izmed »tradicionalnih« političnih označb oz. o položaju katere izmed klasičnih pozicij moderne politične delitve. Najbolj hvalevredno pri tem zborniku pa je, da vsi avtorji reflektirajo iz svojega lastnega političnega stališča, ne da bi po eni strani delali apologije (ali pa peli jeremijade, kar je navsezadnje le druga plat iste medalje) svoji strani ali po drugi strani demonizirali nasprotnika, nasproti kateremu se konstituirajo (»desnica« v tem zborniku pravzaprav sploh ne nastopa)... Pravzaprav knjigo priporočam tudi ne-levičarskim prijateljem; vsem, ki radi razmišljajo o politiki tudi drugače kot na televizijski način.

Četrto knjigo, ki sem jo odkril šele pred kratkim, pa priporočam predvsem svojim katoliškim (in filo-katoliškim) prijateljem in bralcem. Gre za zbirko esejev Milana Komarja z naslovom Razmišljanja ob razgovorih (Sidro - modra zbirka založbe Družina). O avtorju knjige bom na tem mestu še pisal, tako da več o tem naslednjič.

Tako: »En srečen, veseli inu vsih troštov nebeskih poln dan inu začetek noviga lejta vsim.« In upam, da naslednji dan ne bo tako dolg kot je bil prejšnji.

Utrinek ob dnevu spomina na mrtve

2006-11-01T23:12:00.000+01:00

Danes zjutraj sem se kot vsako leto udeležil komemorativne slovesnosti na solkanskem pokopališču, kjer so pokopani moji stari starši. Ljudi je bilo letos zopet manj kot lani. Krajevna skupnost, ki že desetletja organizira to jutranjo laično protiutež popoldanskemu verskemu obredu, si očitno zelo prizadeva, da bi se tradicija upada obiska čim uspešneje nadaljevala: letos je govor imela neka ženska z naglasom histerične učiteljice, ki je slovesnost, ki naj bi bila umirjen trenutek premisleka in spomina, spremenila v neko neprebavljivo mešanico partizanske propagande, ideološke invektive in cenenih fraz. Med govorom, ki je bil poleg vsega še nespodobno dolg, sem se spomnil na to, kako se je pesnik Benjamin Fondane spominjal pogreba svojega učitelja, Leva Šestova: pogrebcev je bilo malo, le nekaj prijateljev in znancev, ker pokojnik ni želel, da bi na njegov pogreb prišla zijala ali neznani občudovalci; osmrtnica je bila objavljena v enem samem pariškem dnevniku in le z njegovim pravim imenom (Jehuda Leyb Schwarzmann), ki je bil neznan širši javnosti; zato tudi rabinu, ki je vodil obred, niso povedali, kdo je bil pokojnik (tudi ko bi mu, bi mu to najbrž nič ne povedalo). Fondane se je spominjal nekako takole: »Rabinov govor je bil nadvse povprečen in ni šel onkraj običajnih fraz. Očitno ni imel niti najmanjšega pojma, kdo je bil pokojnik, o katerem govori. Največja ironija je bila, da je na neki točki začel brati prav iz Jobove knjige. Ko bi le vedel, koliko tesnobnih ur svojega življenja je Šestov posvetil globokemu razmišljanju prav o teh stavkih, ki so se zdaj pod težo njegovega monotonega in naveličanega glasu spreminjali v največje banalnosti.«

Ko sem prišel domov, sem nadaljeval branje kratkih spisov in esejev nedavno umrlega palestinskega filologa Edwarda Saida, enega največjih intelektualcev 20. stoletja. Naletel sem na sledeči odstavek:

»Rashid Hussein je bil Palestinec. V arabščino je prevedel Bialika, enega največjih hebrejskih pesnikov, in v času po letu 1948 je zaradi svoje zgovornosti postal javni govorec in nacionalist, da mu ni bilo para. Najprej je delal kot hebrejsko pisoči novinar v Tel Avivu in posrečilo se mu je vzpostaviti dialog med judovskimi in arabskimi pisci, četudi je podpiral načela naserizma in arabskega nacionalizma. Sčasoma ni mogel več prenašati pritiska in je odšel v New York. Poročil se je z Judinjo in začel delati v pisarni PLO pri Združenih narodih, kjer je z nekonvencionalnimi idejami in utopično retoriko redno spravljal v zadrego svoje nadrejene. Leta 1972 se je vrnil v arabske dežele, toda že čez nekaj mesecev je odšel nazaj v New York: v Siriji in Libanonu se je počutil izkoreninjenega, v Kairu nesrečnega. V New Yorku je zopet našel zatočišče, toda predal se je neskončnemu popivanju in brezdelju. Njegovo življenje je bilo v ruševinah, toda ostal je eden najbolj ljubeznivih ljudi. Umrl je po noči težkega popivanja, ko je kadil v postelji in je cigareta zanetila ogenj, ki se razširil na majhno knjižnico kaset, v kateri so bili pretežno zvočni zapisi pesnikov, ki berejo svoje verze. Zadušil se je v dimu, ki se je kadil iz kaset. Njegovo truplo so vrnili domov in pokopali v Musmusu, majhni vasici v Izraelu, kjer še vedno živi njegova družina.«

Ta zgodba je popravila posvečenost dneva, ki so ga oskrunile abotne fraze. Če ima dan spomina na mrtve kakšen pomen, potem se skriva nekje med zgornjimi vrsticami, v katerih je Said s preprosto osnovnostjo iztrgal iz pozabe eno izmed brezštevilnih zgodb tragične anonimnosti našega časa. Zato je današnji dan zame dan spomina na Rashida Husseina, neznanega, a velikega človeka, ki se je sredi sedemdesetih let zadušil v dimu kaset s poezijami.

Laž in politika: razmišljanja ob robu

2006-09-25T08:30:00.001+02:00

Medtem ko v Budimpešti potekajo množične demonstracije proti nesrečnemu premieru Gyurcsányu, bi jaz podal nekaj čisto neobveznih in postranskih opazk o zapletenem razmerju med lažjo in politiko: razmerju, ki je že od nekdaj burilo duhove, in čigar bistvo je, vsaj kar se mene tiče, do sedaj najbolje zadela Hannah Arendt v svojem eseju »Resnica in politika« (ki ga imamo v slovenščini prevedenega skupaj s člankom »Laž v politiki« v knjigi »Resnica in laž v politiki«, Založba Apokalipsa, Ljubljana 2003).

Ko sem zvedel za prvovrstni škandal, ki se je prejšnji teden zgodil na Madžarskem (in kdor je slišal oz. prebral Gyurcsányeve izjave, bo videl, da gre res za prvovrstni škandal), sem se spomnil na pogovor, ki sem ga imel pred štirimi leti (moj Bog, kako hitro gre čas!) v Budimpešti. Takrat sem prisostvoval dvotedenskemu seminarju, ki ga je organiziral Inštitut Roberta Schumana; v tisti zimski in prekleto mrzli Madžarski je minilo komaj pol leta od volitev, na katerih je desnosredinska vlada Viktorja Orbána nepričakovano izgubila podporo proti socialističnim nasprotnikom Pétra Megyessyja, Gyurcsányevega predhodnika. Treba je vedeti, da je Orbán v tistih časih užival neko posebno spoštovanje v krogih vzhodno- in srednjeevropske demokratične desnice: ko so skoraj v vseh nekdanjih komunističnih državah oblast zopet prevzeli prenovljeni nasledniki nekdanjih komunistov, je bil madžarski Fidesz ena redkih desnosredinskih strank, ki je vladala v tem delu sveta (z izjemo Tuđmanovega HDZ-ja in Klausovih neokonservativcev, ki pa oboji, vsak iz svojega razloga, niso uživali ravno velikega ugleda). Orbán si je s svojim mladostnim zagonom, s svojim rahlo aksetskim dinamizmom in protestantsko republikansko etiko, s svojo premočrtno politiko, tako pragmatično v ideološkem, a nepopustljivo v programskem smislu, pridobil neizmerno občudovanje pri mnogih mladih aktivistih srednjeevropske demokratične desnice. Tudi pri podpisanemu. Spomnim se, da je v preddverju vsaj na prvi pogled nekoliko zanikrnega hotela, ki nas je gostil, stala nekakšna stojnica z nacionalnimi artefakti, nad katero sta visela dva plakata: zemljevid Ogrske 64-ih županij (nekaj takega, kot je za Slovenijo Kozlerjev zemljevid) in Orbánov portret iz naslovnice njegove avtobiografije. Ja, Orbán je bil že skoraj nacionalni simbol in izvozni artikel; simboliziral je voljo postkomunistične Madžarske, da končno že nekaj naredi iz sebe. Seveda smo se vsi prisotni spraševali, kako se je lahko zgodilo, da je Fidesz, ki se je leta 1998 po Orbánovi zaslugi spektakularno dvignil iz množice sprtih in malenkostnih desnosredinskih opozicijskih skupinic, na nedavnih volitvah (sicer za las) izgubil proti socialistom. Odgovor, ki sem ga tedaj slišal, je bil izjemno zanimiv in nekoliko nenavaden: »Ljudje niso marali Fidesz-ove arogance: Orbán je vedno mislili, da je transparentna politika ključ do uspeha. Da je dovolj, da si iskren in da lahko potem vsem na očem izvajaš svoje manevre; a ljudje tega niso dobro sprejeli.« Ne vem, koliko je bila ta analiza točna: očitne jezikovne prepreke mi onemogočajo, da bi sledil madžarski politiki, ocenam iz druge roke pa nikoli ne zaupam – jaz si moram mnenja vedno ustvariti sam, zato jih imam tudi tako malo. A ko sem se imel kasneje priložnost pogovarjati z nekim mladim Orbánovim sodelavcem, mi je postalo jasno, da vendarle je nekaj na tem. Mladenič je govoril s skoraj nesramno odkritosrčnostjo: vem, da si jaz prav gotovo ne bi privoščil take odkritosti v pogovoru z neznancem. »Vrle reči, tako kot vrli ljudje, ne nosijo kar tako na dlani svojih razlogov; ne spodobi se, da kažeš vseh pet prstov,« je nekje zapisal Nietzsche in tudi sam sem vedno čutil podobno. Očitno so Fidesz-ovi prvaki razmišljali nasprotno in to se jim je maščevalo. Vsekakor je v tej zgodbi, če stvari res stojijo tako, nekaj pristno tragičnega, nekaj arhetipsko madžarskega. Orbán je vse zastavil na kalvinistični etiki neposrednosti in odkritosti; pozabil pa je, da je ena osnovnih nalog politike, da ustvarja iluzije. Tako kot stari ogrski reformatorji je hotel iti naravnost k bistvu, brez ovinkov in brez leporečenja, pozabil pa je, da ljudstvo rado prinaša rožice k vznožju Marijinih kipcev in sodeluje v velikih procesijah. Tako v veri kot v politiki. Besni prezir, ki so ga Fidesz-ovci po porazu usmerili k socialistom, ki so znali na veliko operirati z nostalgijo za socialistično preteklostjo in se obenem pripravljati na najbolj brezobzirne antisocialne ukrepe, se mi je zato zdel izrazito madžarski. V deželi, ki ima dolgo zgodovino divjih revolucionarnih elit in inertnih ljudskih množic, pride neizogibno do tega, da bi elite v svojem razočaranju najraje – kot je v znamenitem citatu zapisal Brecht – »razpustile ljudstvo in si izvolile novo«: ne dvomim, da bi vsak v svojem času to rade volje storil tako Ferenc Rákóczi kot Lajos Kossuth in Béla Kun. In v tistem trenutku prav gotovo tudi Viktor Orbán.

Tega sem se spomnil, ker se mi zdi paradoksalno komplementarno s trenutnimi madžarskimi dogodki: leta 2002 so Madžari izbrali udobno laž pred kruto odkritosrčnostjo. Zdaj se jim to na nek čuden način maščuje.

Na internetu sem dobil angleško transkripcijo Gyurcsányevega »tajnega« govora (z vsemi »kurčevimi državami« in »zafukanimi politikami« vred); ne verjamem, da bi lahko katerikoli drugi evropski premier govoril s tako nesramno odkritostjo, čeprav v zaprtem krogu. Temu se je še najbolj približal nekdanji prostodušni Berlusconijev minister Roberto Calderoli, ki je volilni zakon, ki ga je sam spisal, označil za »svinjarijo«. Vendar s tem ni razkril nič novega, saj je samo priznal, kar je bilo itak povsem očitno. Gyurcsányev govor pa je v bistvu grozljiv: prav nič mu ne zavidam, da je pricurljal v javnost. In čeprav se tudi meni zdi, da bi na letošnjih volitvah bil moral zmagati Orbán, moram priznati, da Gyurcsánya na nek način občudujem. Oblast je prevzel tik pred volitvami od predhodnika in našel je vse prej kot zavidljivo stanje. Verjetno si sploh ni pričakoval, da bo na volitvah zmagal; uspelo mu je za las. Nesrečni govor na strankarski konferenci je imel zelo očitno en sam namen: postaviti strankarske kolege na trdna tla; na zelo trdna tla. Soočiti jih s kruto realnostjo in jim na zelo nazoren način dopovedati, kar bi sicer morali vedeti, a so od samega sprenevedanja morda pozabili: da so zafukali državo, da so o tem lagali in da je zdaj končno čas, da se zbudijo iz dremeža, če hočejo »to kurčevo državo« (kurva ország) zapustiti v boljšem stanju, kot so jo prejeli.

Ne vem, v kolikšni meri je bil Gyurcsány soodgovoren za to, da so »zafukali to kurčevo državo«; ne znam in ne morem oceniti razsežnosti laži njegove predvolilne kampanje in zavajajočih podatkov o gospodarskem stanju, ki jih je njegova vlada pošiljala v javnost. A vendar je nekaj pri njem vendar pohvalno: da je znal jasno ohraniti distanco do lastnih laži, da je pokazal, da se povsem zaveda gromozanske vrzeli med njegovimi javnimi izjavami in realnim stanjem. Stvar postane namreč najbolj nevarna, ko začnejo politiki verjeti svojim lastnim lažem; ko v vrtincu sprenevedanj in polresnic enostavno ne znajo več razločiti, kakšno je dejansko stanje stvari. V polpretekli zgodovini je najboljši primer tega pojava Richard Nixon, v naših časih pa kajpada - Silvio Berlusconi.

Indro Montanelli, eden največjih italijanskih novinarjev 20. stoletja, stari in pogumni liberalec (v Italiji ima beseda »liberalec« vedno desničarski predznak), je odlično zadel bistvo Berlusconijevega uspeha, ko je zapisal: »Berlusconi je v politiki uspešen, ker odlično laže; tako zelo dobro, da mu nasedejo še najbolj inteligentni ljudje. To pa zato, ker verjame svojim lastnim lažem.« Da je res tako, lepo dokazuje ta posnetek:

Berlusconi obtoži levico, da kontrolira televizije:

Berlusconi: »Obstaja neka vzporedna država, ki je sestavljena iz vseh vplivnih organiziranih oblasti, ki so v rokah levice. In to so: srednje šole, univerze, dnevniki, radijske postaje, televizijske postaje…«

D'Alema: »Televizijske postaje!?«

Berlusconi: »…sodstvo, državno tožilstvo, Državni svet [Vrhovno upravno sodišče]…«

D'Alema: »Državni svet?«

Berlusconi: »…Ustavno sodišče - 11 sodnikov od 15-ih - …«

D'Alema: »Saj to ni mogoče!«

Berlusconi: »…in da niti ne nadaljujem.«

Prav isti Indro Montanelli, ki je dolgo veljal za moralnega vodjo italijanske desnice, je v enem svojih zadnjih intervijujev izjavil, da moli, da bi Berlusconi prišel na oblast ( »faccio i fioretti alla Madonna che vinca le elezioni«): samo tako bodo lahko Italijani spoznali, kakšen šarlatan je v resnici. Montanelli je Berlusconija dolgo poznal in potreboval je nekaj let, da se je zavedal, s kakšnim človekom ima opraviti. Zato je točno vedel: velikega lažnivca nikoli ne moreš razkrinkati drugače, kot da ugotoviš neskladje med njegovimi izjavami in realnim stanjem. Dokler vse ostaja le na ravni besed ali interpretacij, lahko poteka manipulacija v neskončno: zato je imel Montanelli prav - omogočiti mu je bilo treba, da je resnično vladal, kajti šele tedaj so lahko ljudje videli razliko med njegovimi besedami in realnostjo.

A Montanelli je bil ostareli gospod stare šole, ki je sovražil televizijo, in se ni zavedal grozljivega fenomena našega časa: medijske posredovanosti same realnosti! Iz tega vidika je izjemno zanimiva in poučna taktika, ki jo je Berlusconi ubral v svoji zadnji volilni kampanji: ni šel nič drugega kot v spopad z realno izkušnjo ljudi. Njegova argumentacija je šla nekako takole: »Če bi danes vprašali volivce: Ali mislite, da je vlada izpolnila svoje obljube?, sem prepričan, da bi velikanska večina volivcev odgovorila, da ne. To priča o velikanski kampanji dezinformacije (s strani levice, ki ima seveda v rokah vse medije – vključno s televizijami). Mi pa bomo v tej volilni kampanji dokazali, da se ljudje motijo, ko mislijo, da jim gre slabo.«

V prejšnjem postu sem objavil posnetek (s prevodom) enega najbolj legendarnih Berlusconijevih besednih spopadov in sicer z znanim industrialcem, ki je Berlusconija na začetku podpiral in celo sofinanciral njegovo stranko. Prikazuje neverjetno mero sprenevedanja nekdanjega italijanskega premiera, obenem pa jasno pokaže pravo nevarnost za lažnivca, ki ni v tem, da ga ujameš v nedoslednosti, temveč v soočanju z dejstvi, ki jim njegove izjave očitno neustrezajo. A glavna poanta je nekje drugje: omenjena oddaja, v kateri se je moral nekdanji premier soočiti še z enim enako uničujočim napadom in to s strani, ki jo nikakor ni pričakoval (napadel ga je urednik njegovega lastnega dnevnika), je imela za Berlusconija naravnost katastrofalne posledice: neposredno po njej je imel najnižjo podporo. Prav zaradi tega se je podal v neverjetno ofenzivo, ki je dosegla vrhunec v posegu na srečanju Industrijske zbornice, ki je postal naravnost legendaren in ki si ga lahko ogledate na tem linku (tudi če ne znate italijansko, je posnetek enako zgovoren):

www.youtube.com/watch?v=6Fl_p81Brxw

V navalu popolne populistične histerije je zabesnel, da imajo podjetniki dolžnost, da so optimisti in da pozitivno gledajo na realnost. »Ne verjemite časopisom, ki govorijo o gospodarski krizi: nismo v slabšem položaju kot pred petmi leti!«... Vse tiste pa, ki niso bili optimisti (in so na stvarnost gledali realistično tako kot Diego Della Valle iz prejšnjega posta) pa je obtožil, da so se prodali komunistom. Nastop je zaključil tako, da je Della Valleju (glej prejšnji post), ki je sedel v prvi vrsti, kar iz odra zabičal, »naj se v bodoče spomni, da je potrebno predsednika vlade vikati«. V tem trenutku, ko je postalo jasno, da si je pri vsej industrijski eliti zapravil še zadnji kanček zaupanja, pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Dočim so prve vrste, v katerih so sedeli predstavniki velikih podjetij (ljudje s priimki, ki jih videvamo na policah naših supermarketov in v vitrinah modnih trgovin) ostale mrtvo hladne (razen Della Valleja, ki je na ves glas zaklical: »Klovn!«), pa so udeleženci v zadnjih vrstah začeli skandirati od navdušenja: Silvio, Silvio!!... Ko se je srečanje zaključilo (v pravi italijanski maniri, to se pravi v popolnem kaosu), so takoj pritekli novinarji: medtem ko je predsednik Industrijske zbornice dogodek komentiral z največjo aristokratsko hladnostjo (»Preveč spoštujem funkcijo predsednika vlade, da bi karkoli komentiral.«), pa so mali podjetniki naravnost skakali pred kamere in govorili, kako jim je bilo super, da jih je predsednik tako nagovoril (sredi govora je namreč stopil iz stola, rekoč: »Hočem vas gledati v oči, ko vam govorim.«) in kako je »Berlusconi povedal natanko tisto, kar mi čutimo.«

Kaj je nauk te dolge zgodbe? Izkazalo se je, da so mali in srednji podjetniki, ki so predstavljali glavnino udeležencev srečanja, v trenutku pozabili na kruto realnost, s katero so se morali vsak dan spopadati, na nezavidljivo gospodarsko situacijo, ki so jo na svoji koži občutili mnogo huje in mnogo usodneje od velikih industrialcev; v trenutku jim je postalo najpomembnejše, da je predsednik vlade »eden izmed njih«, da govori in čuti kot oni; v trenutku so vse debele laži, ki so se usuvale iz odra, odtehtale in prevagale nad realnostjo... In dejansko, žalostni nauk zgodbe, je Berlusconi , potem ko pet let ni storil dobesedno nič od tega, kar je obljubil, le za las izgubil volitve.

Kakšno vezo ima to z madžarskim primerom? Veliko. V javnost so prišli neki posnetki, v katerih je premier tik po volitvah priznal, da je lagal glede gospodarskega (in siceršnjega) stanja v državi in kar naenkrat je 75% ljudi mislilo, da bi moral odstopiti. Seveda, jaz bi mislil podobno, če bi bil Madžar. A ker nisem in na stvari gledam iz distnce, bi rekel tako: če so ljudje tako bebavi, da sami niso znali oceniti, kakšno je realno stanje v državi in so potrebovali besedo socialističnega premiera, da so ji lahko verjeli, potem so lahko samo zadovoljni, da imajo takega predsednika vlade, ki ima očitno boljši stik z realnostjo od njih samih.

Resno: bi moral Gyurcsány odstopiti? Iskreno povedano, ne vem. Vem le, da tega vsekakor ne bo storil in bo raje počakal, da se zadeva umiri. Jaz prav gotovo nisem simpatizer socialističnih politikov, še zlasti ne takšnih, ki izhajajo iz nekdanjih komunističnih režimov. A vendar je dejstvo, da je to prvič od leta 1990, da je neka stranka na Madžarskem dosegla drugi mandat. Jasna in neizprosna samokritika je prav gotovo dober način, kako ga začeti. Sploh pa mi je všeč duh, ki prežema ves govor:

Az a személyes sztorim, hogy változtassuk meg ezt a kurva országot, mert ki fogja megváltoztatni?

Moja osebna zgodba je: moramo spremeniti na bolje to kurčevo državo, če ne, kdo jo bo?

Kljub temu mi ne bi bilo žal, če bi se škandal iztekel tako, da bi na oblast zopet prišel Orbán. Zavoljo starih časov.

Laž in politika (primer)

2006-09-23T17:23:00.002+02:00

Della Valle vs. Berlusconi na Porta a Porta

Vespa: »Diego Della Valle: predsednik vlade pravi, da je izpolnil obljube, ki jih je dal v tem studiu pred petimi leti. Vaše mnenje?«

Della Valle: »No, če si smem dovoliti, da dam nasvet predsedniku Ministrskega sveta, bi povedal sledeče. Videl sem, Silvio, da si zdaj potegnil ven neko sličico in ni prvič, ko jo vidim. Mislim, da sličice…«

Berlusconi: »Prvič jo vidiš. Napravili smo jo danes zjutraj, tako da ni mogoče, da bi jo videl prej.«

Della Valle: »Ampak zdi se mi, da si v neki drugi oddaji…«

Berlusconi: »Je bila druga.«

Della Valle: »Se pravi, da jih imaš več od ene.«

Berlusconi: »Mnogo jih še imamo. Mnogo jih bomo še imeli. Žal mi je, ampak videli jih boste še precej. «

Della Valle: »Kar bi ti rad rekel...«

Berlusconi: »Te smem prekiniti samo za trenutek?«

Della Valle: »Prosim.«

Berlusconi: »Verjamem, da je mnogim Italijanom v resnici težko verjeti, da smo res spoštovali vse naše obljube. Kajti tu je potekala neka kampanja dezinformacije s strani levice, kampanja laži, obrekovanj, ki so jo podprli vsi… 90% vseh medijev, ki so na strani levice, in ki je poplavila javnost, tako da zdaj Italijani iskreno verjamejo, da je vse res tako. Da Italija propada, da smo že skoraj revna dežela, da vse deluje slabo, da imamo manj delovnih mest, itd. Seveda: imeli smo neko veliko kampanjo dezinformacije. To je tudi naša krivda, ker se nismo pravočasno odzvali. Ampak smo delali. Zdaj pa bomo v naslednjih treh mesecih z dejstvi pokazali vsem Italijanom, kaj vse je naredila ta vlada in kako se je naša država usmerila na pot večje blaginje in tudi večje svobode. In to proti levici, s katero se moramo spopadati, in proti medijem, ki so v velikanski večini na strani levice. In inteligentni Italijani se tega počasi zavedajo.«

Vespa: »Torej, Della Valle.«

Della Valle: »Naj odgovorim od zadnje opazke. Ne verjamem – čeprav ni nobene potrebe, da jih zagovarjam –, da bi bili vsi mediji na strani levice…«

Berlusconi: »Nisem rekel, da vsi. Rekel sem velika večina, 90%.«

Della Valle: »Sem velik delničar dnevnika Il Corriere della sera in glede na to, da ste ga včeraj napadli - pa ne samo ti, to se dogaja tudi z druge strani …«

Berlusconi: »Ravno obratno je: Il Corriere je napadel vlado in mi smo le odgovorili…«

Della Valle: »Silvio, pusti me do besede. Hočem reči le, da se ne smemo delati, da je tisk naš sovražnik, ko pove neke zadeve. Mi moramo pustiti tisk, da pove svoje, in potem odgovoriti z dejstvi. In ne smemo nekega dnevnika, ki v popolni svobodi – brez pritiskov lastništva, ki je razpršeno in zato nima moči, da bi nadziralo dnevnike – stori svojo dolžnost, ga kriminalizirati, če nam ni všeč, kaj reče. To je slabo za demokracijo. Kar sem hotel reči jaz, pa je sledeče…«

Berlusconi: »Kakšna demagogija. Kdo pa kriminalizira dnevnike? Daj no. Te prosim, no.«

Della Valle: »Silvio, jaz razumem, da ti, ki imaš to navado pri svojih medijih, verjameš, da počnemo isto tudi ostali. Pa ni tako, verjemi mi.«

Berlusconi: [brez besed!]

Della Valle: »Ampak jaz nočem polemizirati s tabo. Hočem le podati nekaj opazk kot državljan in tudi nočem govoriti o politiki, ker ne verjamem, da vse, kar je slabo, izvira od te vlade.«

Berlusconi: »Hvala.«

Della Valle: »Italija ima velike strukturne probleme, ki izvirajo od dolgo nazaj. Zato skušam biti objektiven. Govorim s tabo, ker danes vladaš ti; pred mano si danes ti, kar pa ne pomeni, da moraš biti zdaj ti odgovoren za vse, kar je negativnega. Ampak zdaj ti hočem nekaj reči. Če odmislimo, da si takrat govoril o petih letih, in še preden so zavrteli te stare posnetke, si začel govoriti, da potrebuješ več časa, da uresničiš vse, kar si obljubljal…«

Berlusconi: »Tega, kar sem takrat obljubil, smo se pet let držali.«

Della Valle: »Verjemi mi, nočem politizirati. Hočem te le opozoriti na nekatere stvari, kot državljan in kot podjetnik. Kot državljan: mi ne potrebujemo kampanj, kjer nekdo hodi okrog z lističi in misli, da smo vsi analfabeti, da nam mora pokazati, kako so se delale stvari. Zato ker Italijani niso analfabeti; predvsem pa, če za trenutek zapreš oči in pomisliš na družino običajnih ljudi, ki delajo v tovarni, s sinom, ki študira, in teto, ki živi od penzije, in nihče od teh nima varne prihodnosti, jim ne moremo še enkrat pokazati nekega lističa in jim reči, da bo jutri vse v redu. Jaz bi bil kot državljan bolj zadovoljen, če bi ti rekel: “Nekaj smo lahko uresničili, drugega pa ne. Taki in taki so razlogi, da vsega nismo mogli uresničiti. Jaz, Berlusconi, sem zgrešil nekatere stvari…”«

Berlusconi: »Nobene.«

Della Valle: »“…ki so sledeče…”«

Berlusconi: »Nobene.«

Della Valle: »“…in če mi omogočite dovolj časa, mislim, da bom znal dobro opraviti, kar je ostalo.”«

Berlusconi: »Nobene.«

Della Valle: »Če pa ti rečeš, da nisi zgrešil pri nobeni stvari, in se v petdesetih milijonih domov v tem trenutku nasmehnejo, to pomeni, da si za vsak dom vsak nekaj zgrešil. Zato bi ti kot strokovnjaku za marketing, kot nedvomno si, rad povedal le to. Ponavljam, slabosti naše dežele ne izvirajo le od Berlusconijeve vlade, ki sicer nosi del odgovornosti, ampak so strukturne narave in imajo dolgo zgodovino. Vendar bi ti rad kot podjetnik nekaj položil na srce. Mi v tem trenutku potrebujemo neko zelo trdo zavezo v etičnem, moralnem pogledu; zdaj rabimo, da tisti, ki nam vlada, na prvo mesto postavi spoštovanje pravil in moralnosti in se zavzame tudi za druge in to predvsem za tiste, ki so v tem trenutku najbolj ogroženi. Če tega ne storimo, se ta dežela nikoli ne bo postavila na noge. Ne moremo kar reči, da smo konkurenčni. Ti moraš zdaj ostajati v Rimu – zaradi dela, če naj tako rečem. Ampak jaz moram, tako kot toliko drugih podjetnikov, velikih in malih, hoditi po svetu in tam vidim, kaj se dogaja. Zagotavljam ti, da je življenje neizprosno. Zato mi potrebujemo, da nam tisti, ki nam vladajo danes in ki nam bodo vladali jutri, omogočijo neko kredibilnost, ki nas bo spremljala in nas podpirala in posledično pomagala tudi vsem tistim, ki delajo z nami. Če pa te jaz vidim, kako prideš sem z nekim lističem, na katerega narišeš štiri sličice, ne vem, kaj naj si mislim. Razumeš?«

Berlusconi: »V zadregi sem od načina, kako si zastavil stvar. Res si nisem mogel predstavljati, da se lahko nek podjetnik spusti na tako raven demagogije.«

Zbogom, Oriana!

2006-09-16T18:01:00.001+02:00

»Vi sono momenti, nella vita, in cui tacere diventa una colpa e parlare diventa un obbligo. Un dovere civile, una sfida morale, un imperativo categorico al quale non ci si può sottrarre.«

Oriana Fallaci, La rabbia e l'orgoglio

»The weight of this sad time we must obey; speak what we feel, not what we ought to say.«

William Shakespeare, King Lear

»Viviamo in un secolo di urlatori, in cui anche la crociata contro l'urlo non si può fare che urlando.«

Indro Montanelli

Kot je poročal italijanski dnevnik l'Unità, je pred skoraj natanko 24 urami v svojih rodnih Firencah v 77. letu starosti umrla italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci.

V širšem evropskem prostoru je bila Oriana znana zlasti, če ne izključno po svojih zadnjih knjigah, v katerih je na začetku napadala islamski fundamentalizem (in brezhrbtenično hinavščino evropske politkorektne intelektualne elite), na koncu pa islam kot tak. Kar je škoda. Oriana Fallaci je bila namreč več od poceni protimuslimanske pamfletistke. Mnogo več.

Začnimo pri koncu: njena zadnja dela, predvsem Moč razuma in Apokalipsa niso najboljše priče njene intelektualne vrline in osebne integritete. Tu nočem kritizirati Orianinega angažmaja zadnjih let iz znanega anemičnega »liberalnega« stališča: hočem reči samo in zgolj to, da so njena zgodnješa dela mnogo boljša. Vključno z Besom in ponosom (La rabbia e l'orgoglio), ki ga je napisala neposredno po dogodkih enajstega septembra 2001. Z njim je po dolgem desetletju prvič prekinila molk (»Io avevo scelto il silenzio«»Izbrala sem si bila molk.«: s temi besedami se začenja Bes in ponos) in z vso silo znova vstopila v javnost. A ne z namenom, da bi debatirala, da bi vstopila v intelektualni dialog, niti da bi ga sprožila. To je bil izliv; izliv jeze (rabbia pomeni prej »jeza« kot »bes«) in izliv ponosa. To je tudi sama priznavala. Svoj novi stil, tako drugačen od nekoliko melanholične pripovedi v Niente e così sia ali intimne izpovedi iz Lettera a un bambino mai nato, je odprto poimenovala invettiva. Zdaj sem pred dilemo, kako to besedo prevesti. Slovar mi nalaga, da jo prevedem kot »žalitev«, »psovanje«. Morda ima slovar prav; čisto gotovo ima prav, ampak ravno v tem je štos. V našem, nekoliko barbarskem, okolju se da njen specifični angažma prevesti kot način psovanja in žalitve; zdi se mi, da je za vsa mlajša kulturna okolja, kjer ni dolge tradicije intelektualnega občevanja, značilna neka neprijetna dvojnost: na eni strani strogo formalizirana in prislinjena pravila občevanja, na drugi pa popolna primitivnost. Kar manjka, je ravno tisti drugi pomen Orianine invettive, ki ni nič drugega kot način ogorčenosti omikanih ljudi. Invettiva izhaja iz latinske glagolske oblike invectus, ki pomeni »vstati, dvigniti se proti komu« (v moderni italijanščini inveire). Invektiva - beseda, ki jo SSKJ razlaga zgolj kot »žaljiv sestavek« - je dejansko starodavna retorična figura, v kateri se nenadoma in silovito obrnemo proti osebi (ali stvari), največkrat odsotni, s tonom ostrega očitanja ali obtoževanja. Tako kot Zolajev J'accuse ali znameniti Dantejev napad na Piso v Božanski komediji:

Ahi Pisa, vituperio de le genti
del bel paese là dove ’l sì suona,
poi che i vicini a te punir son lenti,
muovasi la Capraia e la Gorgona,
e faccian siepe ad Arno in su la foce,
sì ch’elli annieghi in te ogne persona!

(Inferno, XXXIII, 79-84)

Joj, Pisa, sramota vseh ljudi

lepe dežele, kjer sì odmeva,

ker te sosedje ne znajo kaznovati,

naj se premakneta Capraia in Gorgona

in zajezita Arno v izlivu v morje,

da utonejo v njem vsi tvoji meščani!

(moj skromni prevod)

Če Orianinega pisanja ne razumemo v tem kontekstu, kot navezavo na dolgo in plemenito retorično tradicijo, kjer ogorčenje diktira tempo peresu, potem obstaja nevarnost, da jo razmemo kot prostaški izbruh. Zato tudi pri Oriani velja isto kot pri Machiavelliju ali Nietzscheju: če jo kdo razume kot poziv k požiganju, pobijanju in fanatizmu, potem to priča o bralčevi in ne o avtoričini primitivnosti. Zlo je v očesu, ki vidi zlo, je nekje zapisal Nietzsche... Zase lahko rečem, da sem v Besu in ponosu (poleg nekaj osnovnih tez, s katerimi se nikakor ne strinjam, kar sem že omenil tudi na tem blogu) zaznal predvsem plemenitost duha in tisto značilno florentinsko jasnost; suho, ostro in preprosto.

Zame bo Oriana Fallaci vedno ostala izjemna ženska, ena tistih redkih Italijanov, ki izstopajo po svoji srčnosti in pogumu in ki v mojih očeh rešujejo ta - vsaj kar se tega tiče - ne ravno hvalevreden narod. O Italijanih imam podobno mnenje kot ga je imela Oriana; a poleg povprečne in prevladujoče Italije (te »Italije malih užitkov in malih prevar; prostaške, malenkostne, ozkosrčne, neumne, strahopetne; oportunistične, dvolične, zahrbtne Italije malih hijen, ki ne znajo ne zmagati ne sprejeti poraza; še vedno mussolinijevske Italije črnih in rdečih fašistov, ki te vedno znova spominjajo na grozno šalo Ennia Flaiana: “V Italiji se fašisti delijo v dve kategoriji: na fašiste in antifašiste.”«; La rabbia e l'orgoglio, str. 138-139) obstaja še neka druga Italija, pogumna in izjemna, Italija pokončnih, srčnih, neupogljivih, kritičnih in vedno nekoliko anarhičnih posameznikov (skoraj vseh iz Toskane ali Ligurije), ki rešujejo njeno dušo iz močvirja: Dante, Machiavelli, Michelangelo, Mazzini, Garibaldi, Piero Gobetti, Sandro Pertini, Italo Calvino, Indro Montanelli, Primo Levi, Fabrizio de André, Paolo Villaggio, Mario Monicelli; in v modernem času še najbolj Marco Travaglio. To je tista Italija, ki jo ljubim v dobrem in v slabem in katere predstavnica (v dobrem in v slabem) je bila Oriana Fallaci.

Kdo je bila Oriana Fallaci? Rodila se je v znamenju vodnarja leta 1929 v Firencah. Izhajala je iz stare in dobro stoječe meščanske družine, deloma kalvinističnega izvora. Oče Edoardo je bil pripadnik stare pred-fašistične Republikanske stranke. Stric Bruno Fallaci je bil znan novinar in dolgoletni urednik Il Corriere della sera. Glede svoje družine je Oriana kasneje zapisala:

Pred leti sem nekemu vselogu in pridigarju demokracije slučajno pripovedovala, kako sem skozi raziskave o svoji družini odkrila prekrasno stvar: tako po materini kot po očetovi strani nihče ni bil vpisan v Nacionalno fašistično stranko. (...) Tako sem mu zaupala, da me je - čeprav sem poznala zgodbe o očetu, ki so ga pretepli, o stricu, ki so ga klistirali, o dedu, ki so mu grozili - ta potrditev napolnila s ponosom. In veš, kaj mi je odgovoril vselog in pridigar demokracije? Odgovoril mi je: »Očitno so živeli na luni!« Nakar sem odvrnila: »Ne, dragi moj gospod. Živeli so na oddelku za prvo pomoč ali v zaporu. Se pravi v svoji vesti.«

Pri štirinajstih letih (sic!) se pridruži partizanom skupine Giustizia e libertà. Takoj po vojni se poda v novinarske vode. Sodeluje kot dopisnica in posebna poročevalka za tednik L'Europeo, kjer dela skupaj z največjimi imeni italijanskega novinarstva in kulture: Giorgio Bocca, Enzo Biagi, Indro Montanelli, Alberto Moravia, Ennio Flaiano, Carlo Bo, Achille Campanile. Leta 1956 izda svojo prvo knjigo: kritični potopis po ZDA. V šestdesetih letih začne kariero vojne dopisnice: poroča iz Vietnama, indijsko-pakistanske vojne, šestdnevne vojne. Leta 1968 jo hudo ranijo, ko poroča o spopadih med policijo in demonstranti v Ciudad de Mexico: nekaj ur po tem se zbudi v mrtvašnici, kamor so jo pripeljali s kupom trupel.

Leta 1969 izda svojo prvo uspešnico: Niente e così sia (Nič in tako bodi), poročilo o svojih izkušnjah iz vietnamske vojne. V uvodu napiše, da je njen namen »opisati, kaj pomeni vojna, za tiste, ki je ne poznajo.« Gre za krut, hladen, natančen in zelo stvaren opis »te nesmiselne in neumne vojne«.

Kasneje zaslovi po svojih intervijujih z znanimi osebnostmi, v katerih nikakor noče prevzeti vloge pasivnega posrednika njihovih mnenj: leta 1972 pripravi Kissingerja do priznanja, da je vojna v Vietnamu »nekoristna« (Kissinger bo kasneje izjavil, da je bil interviju s Fallacijevo »the single most disastrous conversation I have ever had with any member of the press«); jordanskemu kralju Huseinu mirno pove, da ga kot republikanka ne more naslavljati »vaše visočanstvo« (kar je pokojni hašemitski monarh, kot velik gospod, prav tako mirno sprejel); Homeiniju v obraz zabrusi, da je tiran (»vi, kot tiran...«), in si v njegovi navzočnosti sname obvezno ruto, s katero je bila pokrita; Mohamedu Aliju vrže v glavo mikrofon, ker je med intervijujem neprestano rigal.

Na začetku sedemdesetih let spozna Alexandrosa Panagoulisa, grškega emigranta, pesnika in junaka političnega boja proti režimu polkovnikov. Skupaj preživita štiri leta, a leta 1976 Panagoulis umre v atentatu (ki ga je po vsej verjetnosti naročila grška vojaška tajna služba). Oriana mu posveti knjigo Un uomo.

Leta 1975 izda knjigo Pismo nikoli rojenemu otroku, ki postane njena največja uspešnica in po oceni kritikov njena najboljše esejistično delo.

V osemdesetih letih napiše Insciallah, poročilo o vojni v Libanonu, s katero si prisluži sovraštvo vseh vpletenih strani. Preseli se v New York in se zavije v molk vse do leta 2001, ko se zopet oglasi z dolgim pismom bralcev v nek nemški časnik; prispevek kasneje razširi v knjigo Bes in ponos, prvo izmed treh, s katerimi nastopi proti islamskemu nasilju. Zadnjih deset let življenja se je spopadala z rakom, ki ga je imenovala l'alieno - tujec. Umrla je, kot rečeno, v rodnih Firencah, kjer bo danes tudi pokopana v strogo družinskem krogu. Zaključila se je še ena veličastna življenjska zgodba 20. stoletja. Upam, da bo čimdlje ohranjena v spominu. Vse drugo pa ni odvisno od človeške volje...

***

Na tem linku lahko preberete moj prevod enega njenih prvih javnih posegov po prekinitvi molka.

***

Oriana Fallaci je zapisala:

Vedno sem ljubila življenje. Kdor ljubi življenje, se nikoli ne zna prilagajati, podrejati, portpeti.

Kdor ljubi življenje, stoji vedno s puško pri oknu, da ga brani.

Ko se boš enkrat rodil, ne boš nikoli smel izgubiti poguma; niti, da trpiš, niti da umreš. Če nekdo umre, pomeni, da se je tudi rodil, da je izšel iz niča, in nič ni hujše od niča: najhuje je, če bi moral reči, da nikoli nisi obstajal. (Lettera a un bambino mai nato)

Je bolje nič kot trpljenje? Jaz celo v trenutkih, ko jočem nad svojimi neuspehi, svojimi razočaranji, svojimi bolečinami, pridem vedno do zaključka, da je trpljenje vseeno bolje od niča. (Lettera a un bambino mai nato)

Svoboda je prej dolžnost kot pravica.

Pogum je sestavljen iz strahu. (Un uomo)

Skoraj nič ne uniči človeškega dostojanstva tako kot vojna in še zlasti krivična vojna. (Niente e così sia)

Jaz sem tukaj, da bi pokazala hinavščino sveta, ki se navdušuje nad kirurgom, ki nadomesti eno srce z drugim, in potem dovoljuje, da se na tisoče mladih bitij, ki imajo srce na mestu, pošlje v smrt kot klavno živino v imenu neke zastave. (Niente e così sia)

Preteklost mi vzbuja radovednost bolj kot prihodnost in nikoli se ne bom utrudila ponavljati, da je prihodnost le hipoteza, domneva, se pravi neka ne-realnost. V najboljšem primeru upanje, ki ga skušamo utelesiti s pomočjo sanj in domišljije. Preteklost pa je gotovost, stvarnost, določena resničnost. Šola, mimo katere ni mogoče, saj kdor ne pozna preteklosti, ne more razumeti sedanjosti in na prihodnost ne moreš vplivati s sanjami in z domišljijo. In vsak predmet, ki se nam je ohranil iz preteklosti, je dragocen, ker nosi v sebi iluzijo večnosti. Ker predstavlja zmago nad Časom, ki razjeda in uničuje in ubija; je poraz Smrti. (La rabbia e l'orgoglio)

Jaz sem Italijanka. Motijo se tisti bebčki, ki mislijo, da sem postala Američanka. Nikoli nisem zaprosila za ameriško državljanstvo. Kljub temu sem zelo navezana na Ameriko. Pogosto se prepiram z njo, marsikdaj jo okaram in mnogo stvari pri njej ne maram. Njene robatosti, njene ignorance, njenega manihejstva. In tudi neprestanega razkazovanja spolnosti in nasilja, pa njene zapravljivosti in razsipavanja z bogastvom. A vseeno sem globoko navezana nanjo. Amerika je zame ljubimec oziroma bolje rečeno mož, poln napak, ki mu bom vedno ostala zvesta. (Razen, če me prevara.) Rada imam tega ljubimca, tega svojega moža. Simpatičen mi je. Občudujem njegovo sposobnost, njegovo odločnost, njegov opimtizem, njegovo vero vase in v prihodnost. (La rabbia e l'orgoglio)

Nekateri bi me radi prikazali kot krvoločnega fanatika, kot so bili tisti francoski revolucionarji, ki so šli celo tako daleč, da so sekali glave kipom Matere Božje in Jezusa in svetnikov. Ali enako krvoločni fanatiki boljševiške revolucije, ki so zažigali ikone in pobijali duhovnike in spreminjali cerkve v skladišča. Noben pošten človek ne more domnevati, da imajo moji nazori kaj skupnega s fanatizmom te vrste ljudi. Vso svoje življenje sem zastavila v boju za svobodo - tega mi ni treba več ponavljati - in svoboda vključuje tudi svobodo veroizpovedi. Toda boj za svobodo ne pomeni, da se moramo podrediti religiji, ki hoče uničiti druge religije. Ki hoče vsiliti svoj Mein Kampf celemu svetu. (pismo Margareti Talbot)

Vse najboljše, Primorska!

2006-09-15T14:35:00.000+02:00

Danes, 15. septembra, praznuje Primorska svoj praznik. Kot čistokrvni Primorec seveda ne morem mimo tega datuma: v čast svoje primorske domovine zato objavljam primorsko himno "Vstajenje Primorske", eno najlepših slovenskih domoljubnih pesmi (kot zanimivost naj povem malo znano dejstvo, da jo je uglasbil Rado Simoniti, oče sedanjega kulturnega ministra Vaska Simonitija).

Vstajenje Primorske

Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli

svoje ponižanje svoje gorje,

krik maščevanja na ustnih zatrli,

ga zakopali globoko v srce.

Toda glej, planil vihar je presilen,

kot pajčevine raztrgal okov,

šinil je zopet žar novega dneva,

tja do poslednjih primorskih domov.

Strojnice svojo so pesem zapele,

zrak je pretreslo grmenje topov,

širne poljane so v ognju vzplamtele,

klic je svobode vstal sredi gozdov.

Vstala Primorska, si v novo življenje,

z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!

V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju

našla si končno svoj pravi obraz.

UPDATE:

Komentatorka na RTV SLO je povedala, da so na državni proslavi ob dnevu pridružitve Primorske matični domovini zaigrali "neuradno himno Primorcev" Vstajanje Primorske. To je seveda neumnost: "Vstajenje Primorske" je uradna primorska himna, neuradna je (in nad tem sem nepopisno zadovoljen) letos prvič zadonela na kaki državni slovesnosti. Gre kajpada za Mlakarjevo pesem, iz katere govori pravi primorski duh: Karlo Špacapan. Da bi lahko besedilo razumeli tudi tisti, ki nimate sreče, da ste Primorci, sem ga nekoliko (ampak res samo nekoliko) "poknjižil".

Vsak kmet rad soje vino ma,
odkar ta svet stoji.
Ma prav vsakmu ga ne da,
s pr'jatli ga deli.
T'ku živel enkrat je en kmet,
Karleto Špacapan,
v pržon je dostkrat šou
sedet, ka ni tou dat soj teran.
Ma be, ni bil kak revolucionar,
politike ni poznal.
Ma kadar pršu je žandar
po davk, pa tku je d'jal:

Ma, vjste kej, vse kar je prav,
spoštuvam jst oblast.
Če reče, "dej", jaz jim bom dal
pršut, pancetu, mast.
Ma vjste kej, ma mi n'bo žou
dat zadnji par kalcet.
Ma vino pej, vse kar je prav,
si utk'nte u ret!

So gnali ga na sakacjon
ma prou usak drugi dan.
Ostal je trmast ku kaštron
Karleto Špacapan.
An šla je stara Austrija
čez en par let falit,
še prej ku mogla od Karlota
je en sam glaž dobit.
An pršle črne so žvali an drle se:
"Duce!"
Si Karlo mislu je:
"Se mi zdi, da vem,
kej kdu tle če..."

Ma, vjste kej, vse kar je prav,
spoštuvam jst oblast.
Če reče, "dej", jaz jim bom dal
pršut, pancetu, mast.
Ma vjste kej, ma mi n'bo žou
dat zadnji par kalcet.
Ma vino pej, vse kar je prav,
si utk'nte u ret!

So z ricinusom futrali
ga an tukli ku žival.
Čeprav s posranmi gatami
se Karlo jih ni bal.
Ma ni zvleku z njega
un teran ma prou noben pržon.
Ka mogu Karlo Špacapan je
it u internacijon.
Ka so spustili ga domov,
si že mislu je, "u, ku fajn."
Že pujn Gestapo je pršou:
"Du Schwein, wo ist dein Wein?"

Ma, vjste kej, vse kar je prav,
spoštuvam jst oblast.
Če reče, "dej", jaz jim bom dal
pršut, pancetu, mast.
Ma vjste kej, ma mi n'bo žou
dat zadnji par kalcet.
Ma vino pej, vse kar je prav,
si utk'nte u ret!

Ma včasih sred noči
je v hišo pršu partizan.
E, pred njim pej vina šparal ni,
Karleto Špacanan.
An vsakmu zmiram
pod roku dal je t'ko, litrov par.

Po vojni k njemu je pršou
zadrúžni funkcionar:
"Zdaj zmagali smo,
Špacapan, ti vedno bil si naš.
Bi biló zdaj prav, da soj teran
nam dobrovoljno daš..."

Ma Karlo pej tako
je djal:
"Pršli ste na oblast.
Ja, nikdar prej mi ni blo žal
dat vina vam na čast.
Ma kej čem rečt,
nč n'bom djal,
komanda mora bet...

Ma vino pej vse kar je prav,
si utk'nte u ret!
Lalalalalalalala,
ma vino pej vse kar je prav,
si utk'nte u ret!

Pohod na Gosposvetsko polje

2006-09-03T17:43:00.001+02:00

Razlogov, zakaj sem tako dolgo zanemarjal ta blog, je več. Po eni strani sem imel celo poletje precej dela z raznimi članki in prevodi: nekaj časa so vzele tudi zadnje priprave na diplomo. O drugem razlogu pa je poročala že Teja na svojem blogu: tako je, vsako leto se s prijatelji odpravimo peš iz Nove Gorice na Gosposvetsko polje. Ta tradicija se je začela dve leti nazaj, ko je prijatelj Miha predlagal, da bi se odpravila na znameniti Camino de Santiago. Meni se ideja ni zdela najbolj posrečena: razdalje so pošastne, poleg tega pa dobro vem, kako obupna zna biti neskončna kastiljska pokrajina. Poleg tega pa sem imel na zalogi lep nacionalpatriotski protiargument: zakaj bi hodili po tujih poteh, ko pa imamo tudi pri nas doma kar nekaj svojih romarskih poti. In tako je tekom večera, v katerem je bilo zasejano seme naše sage, padla zamisel, da bi se peš odpravili nikamor drugam kot na mitski prostor slovenske geneze: na Gosposvetsko polje. Beseda je bila dana in avgusta 2004 sva se - tedaj le v dveh - odpravila na to, okoli 120 kilometrov dolgo pot.

Stvar je bila zamišljena kot romanje; sekularno romanje, bi lahko rekli, glede na to, da od romarjev, ki smo do sedaj prišli na cilj, nihče ni katolik. Usoda pa je hotela, da je naše romanje pridobilo tudi določen političen predznak - v najžlahtnejšem pomenu te besede, seveda.

Ko sva se pripravljala na odhod, so se v najine pogovore med banalnejše teme vsiljevala tudi podobna razmišljanja: "Gosposvetsko polje, s starodavno cerkvijo pri Krnskem gradu, ki je predstavljalo zgodovinsko jedro karantanske kneževine in kjer je nekoč stal knežji kamen in še danes stoji vojvodski stol, še zlasti pa s prekrasno romansko baziliko Marijinega vnebovzetja, bi pravzaprav moralo biti simbolno središče slovenstva. Žal pa je simbolni in duhovni naboj tega prostora danes precej pozabljen: zaradi (sicer precej banalnega) dejstva, da slučajno ni del Republike Slovenije, ti spomeniki počasi izginjajo iz našega kolektivnega imaginarija. Še bolj žalostno je, da ta krasni prostor, ki je nabit z zgodovinskimi spomini, ki koreninijo v pristni srednjeveški estetiki, poskušamo nadomeščati z nekimi ogabnimi simulakri (recimo s tem, tem ali, bodimo že enkrat iskreni, tudi s tem). Tu ne gre za noben nacionalizem v vulgarnem pomenu besede, še manj za kakšen iredentizem. Ta prostor je pač del Republike Avstrije; vendar pa bi morala tudi Avstrija oz. dežela Koroška upoštevati simbolni pomen, ki jih imajo ti spomeniki za slovenski narod. Če ne drugega tako, da ne bi skušala na vsak način zakrivati njihove vloge v slovenski zgodovini." Spomin je priklical te Prešernove verze iz Krsta pri Savici:

Na tleh ležé slovenstva stèbri stari,
v domačih šegah utrjene postave;
v deželi parski Têsel gospodari,
ječé pod težkim jarmom sini Slave,
le tujcem sreče svit se v Kranji žari,
ošabno nós’jo ti pokonci gláve.
Al, de te jenja ta skeleti rana,
ne boš posnel Katóna Utikána!

Seveda ne! (Mimogrede: tisti, ki bo v komentarju pokazal, da ve, kaj pomeni verz "v deželi parski Tesel gospodari", dobi za nagrado keks.) Mar ni že Čop Prešerna pozival: Accinge, rusticus adspectat! ("Loti se zadeve, le prostak čaka!") V tem duhu sva torej najin pohod, ki je bil do tedaj zamišljen kot zasebna stvar, spremenila v zadevo javnega značaja: sestavila sva peticijo (ki jo lahko preberete na tej strani) in jo poslala v podpis znanim osebnostim in organizacijam civilne družbe. Od tedaj jo vsako leto lepo peš odnesemo v Celovec. O tem obvestimo tudi medije (letos, zahvaljujoč se Tejini pomoči, tudi nemško pišoče) in vsak avgust krenemo na pot. Odziv na našo akcijo je bil do sedaj presenetljivo pozitiven. A ja: naši zanesenjaški skupini je ime Slovenska liga za Karantanijo. Oziroma ljubkovalno: Liga.

Toliko o vzrokih in smotrih našega romanja. Letos smo se na pohod namenili odpraviti v petih: ker eden izmed udeležencev ni prešel niti čez prag svojega stanovanja (za kar ga čaka Božja kazen), smo dejansko štartali v štirih. Ena udeleženka je omagala nekje na meji zgodovinske Koroške, tako da smo na cilj prispeli - tako kot lansko leto - le v treh. Kaj hočemo: gre za napor, ki ga ne zmore prav vsak, in polna usta lepih besed in dobrih namenov niso dovolj za dosego cilja.

Na pot smo se odpravili v nedeljo, 20. avgusta in v šestih dneh hoje po Soški in Kanalski dolini, prek Zile in Gornjega Roža ter vzdolž Vrbskega jezera smo v petek dosegli Celovec; naslednjega dne smo opravili še zadnji sprehodek do Gospe Svete, kjer smo z razobešenjem slovenske zastave pred vojvodskim stolom simbolno sklenili našo pot. Tu je nekaj utrinkov iz letošnje poti:

Slovo od rodne Goriške:

Ligina lipa na Banjški planoti: obvezni vsakoletni postanek:

Pogled na dolino Idrijce iz Vrat (na levi avtor bloga, na desni njegov kolega Miha):

Pot se nadaljuje po cvetnih planjavah...

...in po ozkih soteskah Soške doline:

Liga napreduje skozi Gregorčičeve kraje, še vedno v polni sestavi (na sliki Anja, Marijana in Miha)...

...in vso stvarstvo odobravajoče pozdravlja njene napore:

Gorska pokrajina pred trdnjavo Kluže (tretji dan):

Avtor bloga si hladi noge v ledeno mrzli Koritnici...

...in si privošči kratek počitek po težki poti (na njegovem obrazu se zrcali utrujenost, a v njegovem srcu domuje neusahljiva volja):

Pod vrhom Predela, tik preden stopimo na tla zgodovinske Koroške, se Liga še zadnjič slika v polni sestavi; najšibkejši člen bo kmalu zatem odpadel (Adijo!):

Četrti dan hoje: ostali so le še močni in pogumni. Pogled na Karavanke s koroške strani, v bližini Baškega jezera (ki je tisto "izaro" iz prelepe in neskončno žalostne ljudske pesmi N'mav čez izaro) :

Utrinek iz Šmartena ob Dravi, prisrčno zakotne vasice v Zgornjem Rožu, kjer je še vedno mogoče slišati slovenščino, čeprav že stoletja leži na skrajnem robu slovenskega jezikovnega ozemlja; po soglasni oceni Lige najbolj simpatična vas na avstrijskem delu naše poti:

Izmučenost po celem dnevu hoje:

Pred vhodnim portalom taborske cerkve na Otoku ob Vrbskem jezeru (Maria Woerth); Slovenska liga se pred nevarnostjo dežja priproša k varstvu Marije Zaščitnice (kajpada uspešno):

Idilični, skoraj nizozemski prizor tik pred Celovcem (fotografirati sem moral, ker nisem verjel, da znajo Avstrijci svoje počitniške hišice urediti z okusom; vsekakor je to osamljen primer):

Naslednja fotografija zasluži podrobnejše pojasnilo. Ko smo prispeli v Celovec, smo naleteli na nekakšno mestno fešto. Center je napolnjen s stojnicami, odri, irhastimi hlačami, klobasami in tirolsko muziko. V tem precej... hhm... avstrijskem vzdušju je v samem centru zabave, pred Deželnim dvorcem, zvečer nastopila skupina koroško-slovenskih rockerjev. Slovenska beseda je na noge so dvignila cel trg - izkazalo se je, da so lokalni Slovenci prinesli edini element življenja v zatohlo veselico, ki je drugače precej hudo smrdela po Anton aus Tirol-vzdušju:

Liga je bila seveda navdušena (tako kot, moram reči, večina prisotne lokalne mladine, ki je skupino očitno poznala in ji vzklikala kar v - sicer bolj revni - slovenščini):

Naslednji dan nas je pot vodila naprej proti severu; malo pred poldnevom smo na cesti, ki pelje iz Celovca proti Gospe Sveti za ovinkom prvič zazrli obrise Krnskega gradu. Dospeli smo na sveto zemljo...

...in se na njej spopadli z avstrijskim trinogom, ki jo je zasedel:

Sobota, 26.8. 2006, okoli 13. ure prispe Slovenska liga za Karantanijo do Gospe Svete:

Sezuli se bomo, ker stopamo na sveto zemljo:

Slavnostni postroj pred cerkvijo:

Eden izmed razlogov za našo akcijo; informativna tabla (z naravnost orwellskim imenom "Iz zgodovine"), na kateri niso Slovani (kaj šele Slovenci) omenjeni niti z eno samo besedico. Značilna koroška kronologija: Noriško kraljestvo, pokristjanjenje in leta 591 je zadnjič omenjen škof iz bližnjega Virunuma. Nato nič. Zgodovina se zopet rodi leta 757, ko pošlje salzburški nadškof Virgil v Karantanijo misijonarja Modesta s skupino duhovnikov. Zakaj? Kaj se je zgodilo vmes, med leti 591 in 757? Tega ne vemo; zato pa sledi krasna dikcija (v pasivu): "Pokristjanjenje se je izvajalo iz Gospe Svete". Pokristjanjenje koga? Katero je to ljudstvo, ki ga je Modest pomagal pokristjaniti (in zakaj, če pa piše, da se je bilo krščanstvo iz Ogleja razširilo na to območje že okoli leta 300)? Kdo bi vedel...

Rimski relief, vgrajen nad vhodni portal gosposvetske cerkve: dva panterja z rogom izobilja stražita drevo življenja. Simbol neumornega duha slovenstva. Ob vznožju portala njegova manifestacija:

Pred vojvodskim stolom: cilj je dosežen...

...in Slovenska liga za Karantanijo doseže transubstanciacijo v svoje bistvo:

Ne ostane drugega kot reči: Nasvidenje do naslednjega pohoda!

Kdo ne pozna Elie Wiesel?

2006-08-04T14:43:00.001+02:00

Kot sem napovedal že v prejšnjem postu, bom zaenkrat objavljal le (kot bi rekel naš večni zunanji minister) hudomušne poste.

To je nauk za vse tiste, ki pišejo o stvareh, ki jih ne poznajo, ne da bi se o njih najprej vsaj malo pozanimali. Slavoj Žižek, veliki mojster intelektualnih gaffes (nekateri se bodo spomnili njegove legendarne izjave o "Hong Kongu" v intervjuju z Ambrožičem pred petimi leti), je v svoji nedavni knjigi "Paralaksa: za politični suspenz etičnega" (Ljubljana 2004) na podlagi neke novice, ki jo je prebral v (očitno angleškem ali ameriškem) časniku napisal sledeči stavek:

Konferenca o izvorih zla, ki je potekala v New Yorku 22. septembra 2003, je bila rezultat iniciative norveškega predsednika vlade Kjella Magneja Bondevika in nobelove nagrajenke profesorice Elie Wiesel, (itd.)

Me zanima, če je do zdaj Žižku že kdo povedal, kdo sploh je nobelova nagrajenka profesorica Elie Wiesel...

Ducat predlogov za poletno branje

2006-07-08T01:58:00.001+02:00

Naslednji teden bom končno in dokončno oddal svojo diplomsko nalogo in tako se bo tudi zame začelo poletje. V nasprotju z lanskim letom, ko sem v celem poletju prebral le dve knjigi, sem si za letos sestavil zelo obširen seznam literature. Žal pa bolj slabo ustreza pojmu poletnega branja...

A tu ne mislim razgrinjati svojih ambicioznih bralnih načrtov: raje sem sestavil kratek seznamček knjig, ki sem jih sam že prebral in ki se mi zdijo odlično čtivo za poletne mesece. Če torej še niste odkorakali v knjižnico, je tu nekaj mojih predologov:

Salman Rushdie: Mavrov poslednji vzdih (napeta družinska saga, ki razkriva večna vprašanja človeške usode; velika indijska freska, modernistično poetični poklon Materi Indiji; vsekakor primernejše poletno branje od Satanskih stihov)

Miguel de Unamuno: Megla (špansko-baskovski pisatelj, ki je bolj kot kdorkoli drug vplival na sodobno južnoameriško literaturo; zgodba s prefinjenim sarkazmom in nenavadnim obratom nam razkrije, zakaj je Bog v resnici Španec; mimogrede, izpis na COBISS-u za ta roman je precej špasen - kot avtor dodatnega besedila je napisan Víctor Goti: a to ni nič drugega kot Unamunov psevdonim, "dodatno besedilo" pa v bistvu že prvi del romana!)

Jorge Luis Borges: Alef (zbirka kratkih zgodb, v katerih se križajo usode in časovnosti)

Kolja Mićević: Prešeren, malo drugače (naslov je dovolj zgovoren in ga je potrebno vzeti zares: srbski esejist in prevajalec odkriva nov pogled na Prešerna)

Rosa Montero: Kanibalova hči (nekoliko komičen kriminalni zaplet poskrbi za srečanje treh različnih generacij; lahkotno poletni uvod v ortegovski klic "Moj Bog, kaj je Španija!")

Alojz Ihan: Deset božjih zapovedi (zbirka prefinjenih esejev pesnika in mikrobiologa, ki zna biti oboje naenkrat in hkrati še globok mislec: obvezno branje za vsakega razmišljujočega Slovenca - poletje je primeren čas, da opravite svojo dolžnost)

Claudio Magris: Mikrokozmosi (izhodišče potovanja je Trst: pomislite, da se vsako nedeljo lahko nekam odpeljete z avtomobilom - to je lok, znotraj katerega popotnik s pisateljsko senzibilnostjo raziskuje vesolja v malih prostorih človeškega bivanja, od tržaških kavarn, prek kvarnerskih otokov do snežniških gozdov)

Fulvio Tomizza: Prijateljstvo (klasik slovenske literature, ki ga je v italijanščini napisal istrski pisatelj, živeč v Trstu; slovenski izdaji iz 1981 je dodana tudi odlična spremna beseda)

Marjan Rožanc: Roman o knjigah (knjiga, v kateri boste ugotovili, zakaj se najprestižnejša slovenska nagrada za esejistiko imenuje po Marjanu Rožancu)

Mark Twain: Humoreske (klasika, ki po krivici zaostaja za Jeromevimi Tremi možmi v čolnu; v njej Twain med drugim dokončno razkrinka stoletno sleparstvo mravelj in poda brezprizivno obsodbo nemščine)

To so torej moji predlogi. Tistim, ki imate radi poezijo, lahko povem, da se po mojem mnenju poletnim mesecem najlepše priklada William B. Yeats (čigar poezija je prav gotovo prevedena tudi v slovenščino; mislim, da v "beli" zbirki Lirika). Tiste pa, ki se tudi poleti ne branite zahtevnejših in bolj filozofsko usmerjenih besedil, opozarjam na pravkar izdani prevod knjige Hannah Arendt Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj v političnem mišljenju (knjige, ki je izšla pri založbi Krtina, še nisem imel priložnosti prijeti v roke, tako da ne vem, kateri dve "vaji" so v prevodu izpustili: v izvirniku jih je namreč osem). Knjiga je ključna za razumevanje politične misli Hannah Arendt, po naključju pa tudi tista, ki je med vsemi njenimi deli še najprimernejša za branje na plaži.

Upam, da sem vam prišepnil kakšno dobro idejo. Prijetno branje!

Razseljena oseba

2006-07-03T21:47:00.001+02:00

Prejšnjo soboto, na predvečer našega državnega praznika, sem prišel v Ljubljano, se vrgel na kavč in iz čiste lenobe odprl televizor. Dejansko nisem pričakoval, da bo v soboto popoldne na sporedu kaj kvalitetnejšega od butastih južnoameriških nadaljevank. Po pravici povedano v tistem trenutku tudi nisem hotel nič boljšega, kot da se zleknem kot žival, izklopim možgane in naslednje pol ure prazno gledam sublimne dialoge med kakšnim José Antoniom in Mario Sol ali tretjerazredne akcijske prizore kakšnega dvajset let starega ameriškega filma. In res so na TV SLO 2 predvajali nekaj zelo blizu temu: obskurni slovenski film iz osemdesetih let. Za trenutek sem bil že prepričan, da se bo moj pretkani načrt (da dvajset minut buljim v ekran, se nato zgrozim nad tem, kaj počnem, in se lotim kaj produktivnejšega) uresničil. Pa se ni.

Že ob prvem prizoru sem se zdrznil. Odlična igra, dovršen dialog. In bolj ko se je film nadaljeval, bolj sem bil navdušen. Ne le tehnični vidiki filma, ki so bili presenetljivo kvalitetni (navsezadnje je bilo očitno, da je film nastal v osemdesetih letih, zlati dobi slovenske filmografije), ampak tudi fabula, ki se je odvijala v povezanem sosledju brez nobenega mrtvega teka, nepotrebne zastranitve – sosledje prizorov je bilo strukturirano tako, da se je filmska zgodba v naravnost popolnem dramskem tempu iztekla v sublimno umetnino, kjer so prizori partikularne osebne zagate vedno bolj preraščali v metaforo o neki širši, globlji travmi, v metaforo o nas in o nekem večnem arhetipu. Modernism at its best! Ko sem po koncu filma preveril na internetu, mi je postalo vse jasno. Scenarija ni napisal nihče drug kot Drago Jančar. In ugotovil sem, da sem po čistem naključju videl enega najpomembnejših slovenskih filmov zadnjega pol stoletja.

Naslov filma je Razseljena oseba. V zadnjem prizoru – mislim, da s tem razkritjem ne bom nikomur pokvaril gledanja – vidimo skupino ljudi, ki stojijo v dolgi vrsti na prostranem polju in čakajo, da jim uniformirani ljudje, ki sedijo za preprosto leseno mizo, izročijo kos papirja, na katerega odtisnejo žig: D.P. Zgodovinar, ki gleda film, zdaj že ve, da se prizor odvija poleti 1945, polje bi lahko bilo kjerkoli v srednji Evropi, ampak iz konteksta lahko sklepamo, da gre za ravnino na južnih obronkih Celovca, kratica, odtisnjena na žigu pa pomeni: Displaced Person. To je bil terminus technicus, ki so ga zahodni zavezniki ad hoc ustvarili za vse tiste osebe, ki so po koncu druge svetovne vojne naenkrat ostali brez vsakršnega pravnega statusa. Žig s kratico D.P. je milijonom Nemcev in Judov, pa Estoncem, Litvancem, Ukrajincem, Jugoslovanom in kasneje tudi Poljakom, Čehom, Romunom pomenil dragoceno možnost: omogočil jim je, da so tudi brez državljanstva dobili potni list in z njim vsaj določeno svobodo gibanja in pravno varnost. Status razseljene osebe je bil ključ, ki je odpiral vrata iz natrpanih begunskih taborišč v novo, kolikor toliko normalno življenje. Srečnejši so si ga lahko ustvarili v državi, ki so jo brez večjih težav smeli imenovati domovina (Nemci v Zvezni republiki, Judje v Izraelu), in za te je bil žig D.P. le prehodna in niti ne tako nesrečna etapa njihovega življenja. Za druge je ta žig ostal za vedno: tudi če so v novih okoljih uspeli (če so bili, kot je rečeno v filmu, useful), so na nek način vedno ostali razseljene osebe. Film govori o teh drugih.

Začetek sem zamudil – ko sem začel gledati, je bil Peter, junak filma, že v Sloveniji. Iz nadaljevanja zgodbe se razbere, da je »Argentinec«, sin dveh izmed tistih 30.000 oseb (če upoštevamo, da so bili skoraj vsi ali iz Ljubljanske pokrajine ali z Gorenjske, to pomeni, da so predstavljali skoraj 5% takratnega prebivalstva!), ki so maja 1945 šli v izgnanstvo skozi ljubeljski predor. Ne ve se, ali je sin domobranca – vsekakor pa je domobranec bil njegov stric. Kakorkoli: Peter je izobražen in inteligenten mladenič, arheolog (ali morda arhitekt?), strokovnjak za srednji vek. Ponudila se je priložnost in prišel je v Slovenijo, da bi sodeloval pri arheoloških izkopavanjih (kako jančarjevska metafora!) oz. restavraciji nekega gradu. Tu je spoznal, da je domovina njegovih staršev precej drugačna, kot si jo je predstavljal iz pripovedovanj. V osemdesetih letih je v precej nasilno industrializirani in (oprostite izrazu, mišljen je nadvse ljubeznivo) počefurjeni Sloveniji sicer še mogoče videti odseve akvarelov idiličnih pokrajin, ki krasijo slovenska stanovanja v Buenos Airesu in Mendozi, a vendar je dežela drugačna: spremenila se je človeška pokrajina. To si je najbrž Peter predstavljal, mnogo je slišal o nasilni in perfidni komunistični diktaturi, o razkristjanjenju brez primere; gotovo je slišal, da so po vojni v domovini njegovih staršev škofe polivali z bencinom in zažigali; ker je izobražen in razgledan, je najbrž zvedel, da v Sloveniji zapirajo neodvisne novinarje in sodnike (o tem je konec sedemdesetih let obširno poročal New York Times), preganjajo pesnike (o čemer je zahodno javnost opozoril Nobelov nagrajenec Heinrich Böll) in počno druge nečednosti, zaradi katerih si Jugoslavija leto za letom prisluži veliko črno piko v poročilih mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic. Vse to je sicer res; a tako kot v deželi, od koder prihaja (in kjer se ravno v tistih letih dogajajo še mnogo hujše stvari), to le malo vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Poleg tega pa so tudi zgodbe o zatiranjih že, bolj ali manj dokončno, stvar preteklosti. Leta 1981 je po skoraj osmih letih popolne gluhe loze zopet smela zaživeti neodvisna publikacija; istega leta so pesnika, ki ga je pred neusmiljenimi šikaniranji nekoč moral vzeti v bran nobelovec Böll, pokopali z malodane državniškimi častmi. Časi so se dokončno spremenili. Slovenija je v osemdesetih letih sproščena dežela, razpravlja se svobodno in tudi že precej kritično, rodil se je punk, v mestih je prisotno živahno nočno življenje. Curljati so začeli prvi prevodi tujih humanističnih, filozofskih in družboslovnih tekstov; leta 1984 bo lahko izšel prvi prevod kakega Orwellovega dela v komunističnih državah. Slovenija se je v nekaj letih iz zabite komunistične province razvila v živahno svetovljansko okolje. V kratkem bo Ljubljana postala prvo vzhodnoevropsko mesto z gejevsko sceno, v parkih bo mogoče videti džankije, na zidovih grafite in znani evropski tednik bo Slovenijo označil za »otoček svobode v komunističnem oceanu«. Vse skupaj se bo kasneje izkazalo za nekoliko napihnjeno (kot pač vse v tej deželi), a dejstvo je, da ti kraji niso uživali toliko svobode (v vsakršnem pomenu) od zlatih časov pred kraljevo diktaturo 1929.

Ne vem, če znam z besedami opisati, kar film tako prefinjeno prikaže z občutkom, s feelingom: Peter je prišel v neko popolnoma tujo deželo. Stanuje pri neki teti, kjer se vse zdi kot po starem: tam imajo izbo z božjim kotkom in kruhom na pogrnjeni mizi. A vse ostalo se je spremenilo: domovine kot idealnega kraja hrepenenja ni več, je zgolj še en kraj, kjer je vse kot v Buenos Airesu ali v Angliji (kjer je, če sem prav ujel, Peter študiral), le nekoliko bolj provincialno, prostaško in zadrto.

Osrednje gibalo zgodbe je konflikt med Petrom in to novo okolico. Novo Slovenijo, če hočete. (Spoiler warning: Od tu naprej bom opisal nekaj ključnih podrobnosti, zato naj občutljivi, ki jim to utegne pokvariti užitek ob gledanju, raje ne berejo naprej.) In tu se vidi vsa mojstrovina scenarista: najprej je pozornost osredotočena na okolico, zgodba se razvija iz njihovega zornega kota; oni so tisti, ki s sumničenjem in nezaupanjem sprejmejo novoprišleka. Njihovo sumničenje pa je pravzaprav nezavedno, v precej strogem pomenu besede: govorijo med sabo, opravljajo Argentinca, ga lepo po slovensko po dolgem in počez obdelujejo. Saj ne, da ga zavrnejo: vsaj večinoma skušajo biti prijazni, spravljivi do njega – a že s tem dejansko kažejo, da ga sprejmejo le skozi kategorijo njegovega izvora, kot Argentinca, emigranta, ta belega. On je njihova fantazma, Jud, poosebljeni predstavnik arhetipa, o katerem so slišali v šolah, brali v čitankah, slišali od starševskih zgodb o partizanih in domobrancih. Štos je v tem, da se tega sploh ne zavedajo: ne zavedajo se, da to, kar o njem govorijo, kako o njem razmišljajo, je sumničenje, popolnoma ustreza definiciji sumničenja. Ko jim očita način, kako se do njega obnašajo, to vztrajno zanikajo. In so pri tem iskreni. To je vir vsega konflikta.

Glavnina protagonistov – tistih vsaj, okoli katerih je zgrajena osrednja zgodba – je pripadnikov baby boom generacije. So sinovi neposrednih udeležencev vojnih dogodkov, v času, ko se odvija filmska zgodba, so ravnokar vstopili v zrelo življenje. Vsi so tik pred Kristusovimi leti. Kar pomeni, da so že izoblikovane osebnosti – v kolikor med njimi ni ravno kakšnega Nietzscheja ali Dostojevskega ali kakšnega drugega posameznika z močno občutljivostjo na krizo srednjih let – je malo verjetno, da bodo spremenili način, kako dojemajo svet in svojo umeščenost vanj... Drugi osrednji lik je Gorazd, sin partizana, pravo nasprotje melanholičnega Petra: uporen, zaletav, poln sarkazma, ki »vedno išče odgovore, vedno mora nečemu priti do dna, nekaj razrešiti.« Gorazd je intelektualni bojevnik; za razliko od Petra, ki je v bistvu globoko apolitična oseba, »mora biti Gorazd vedno zraven, vedno mu gre za nekaj,« pri čemer je ta nekaj kakopak strašansko izmuzljiv in Gorazd kot vsi neprestano hodi po tisti tanki črti, ki loči pravičnika od cinika. Peter in Gorazd skupno točko: oba stvari ganejo, ju ne pustijo indiferentna. Konflikt med njima je torej neizbežen; vsi ostali, ki so – kot pač velja za večino ljudi – v bistvu indiferentni, se počasi umaknejo v ozadje, na katerem se odigrava konflikt med dvema likoma. Njun konflikt ima seveda tudi stvarno podlago, zaradi katere se celotna zgodba sploh sproži: vmes je ženska, Vida. Peter je romantik, šarmer – Argentinec, pač – in jo zlahka zapelje, Gorazda pa, ki je njen stari prijatelj in je vanjo zaljubljen, to spravlja v bes, čeprav tega noče priznati.

Njun latentni spor izbruhne na površje zadnji večer, ko druščina proslavlja konec del. V precej pijanem vzdušju se nekdo domisli, da vzame iz skladišča šlem in sabljo in se začne igrati kralja – stopi na mizo in začne v navdušenje vseh prisotnih »razdeljevati fevde«. Enemu da »vso Metliko z vsemi polji in kmeticami«, drugemu »Vojno krajino z gradovi«, spet neki ženski »četo uskokov«, itd. Proti koncu pa nekdo vpraša: »kaj pa Petru?«. In možakar pogleda Petra in reče (in tukaj je stvar tako dobro zaigrana, da oblije človeka kurja polt) nekako takole: »Osvojili smo to deželo z mečem in s krvjo. Razdelili smo štiri strani te zemlje našim pogumnim podanikom in bogato z darovi obdarili zveste hlapce. A glej, zate ni več nič ostalo: razdeljena je zemlja in zmanjkalo je darov. Zatorej ná, popotno palico pa blodi po svetu, Ahasver.« Petru se to seveda ne zdi čisto nič zabavno in jezno zapusti sobo, Gorazd pa plane za njim, ker je zavohal, da ga je končno našel v takem duševnem stanju, da bo lahko razčistil z njim. Dohiti ga pred gradom, kjer mu Peter zabrusi, naj ga pusti že enkrat pri miru; da ima vsega tega dovolj. »Česa dovolj?«, vpraša Gorazd. »Vsega tega,« odvrne Peter, vidno vznejevoljen. Ne prenaša te ignorance, tega, da nikogar ne zanima za njegovo osebno usodo, a ga obenem neprestano najedajo – to dvoje skupaj mu je neznosno. Če bi ga samo brezbrižno pustili pri miru in se do njega vedli zgolj kot do vsakdanje osebe, to bi sprejel – tega si je pravzaprav želel, ko je prišel v Slovenijo: da bi jo lahko opazoval iz distance. Tukaj nikogar ne zanima njegovo mnenje, njegovi pogledi. Moteč je samo zato, ker je zmotil samoobnavljajočo se indiferenco vsakdanjega ritma provincialnega socialističnega življenja: nestrpnost ne izhaja iz boja in spopada, ampak iz apatične brezbrižnosti, scenarist Jančar to dobro ve in hoče to čimbolj nazorno prikazati gledalcu, zdaj je to na svoji koži spoznal tudi Peter (kasneje bo v pogovoru z Vido nazorno opisal razliko med pravo brezbrižnostjo Argentincev in Angležev do prišlekov, ki je načrtno privzeta in vzdrževana poza gospodarjev, in brezbrižnostjo Slovencev, ki sploh ni brezbrižnost, ampak refleks na zmoteno indiferenco vsakdana). Zato mu je Gorazd med vsemi najbližji: on je edini, ki ga Peter res zanima, ki se hoče z njim spopasti, razčistiti, ga izriniti iz Vidinega življenja. Zato je samo med njima mogoče pravo prijateljstvo, samo med njima se lahko zgodi sprava.

»Tukaj nikogar nič ne zanima. Tu se je zgodilo nekaj, kar imenujete revolucija, pol mojih ste pobili v Rogu, druga polovica se je raztepla po svetu, od Kanade do Pamp. Tu se je vse začelo, a vas to nič ne briga, nikogar nič ne briga.« Kolikor poznam zadeve, je to bilo (pisalo se je leto 1982) tudi prvič, ko je lahko gledalec v Sloveniji slišal skozi javni medij besedno zvezo »pobiti v Rogu«. Kakorkoli, Gorazd na to vzroji: »A tukaj da se je vse začelo!« »Ja, tukaj!« »Ti očitno res tako misliš,«... in nato se odloči, da mu bo nekaj pokazal. Na grozo ostalih, ki so medtem pritekli dol, pijana sedeta v avto in Gorazd ga odpelje – kam drugam kot k Svetemu Urhu. Zelo nejevoljni vratar jima vendarle odpre vrata v cerkev-muzej in Gorazd Petra zmagoslavno odpelje k panoju s fotografijami: »Poglej si dobro: to ni Buchenwald niti Oświęcim (že tu bi lahko vedel, kdo je avtor scenarija: Drago Jančar je edini, ki pri nas vztrajno uporablja poljsko ime za Auschwitz); tu ni bilo krematorijev, le mali, pritlehni sadisti.« Peter si ogleduje in fotografije in očitno je prizadet: »Nisem vedel,« reče. Gorazdu se je mogoče za trenutek zazdelo, da je dosegel svoje, da je Petru dokončno dokazal, kje se je v resnici vse začelo, a se je krepko zmotil. »Zakaj si me pripeljal sem?«, mu zabrusi Peter. »Kaj si hotel dokazati?... Zdaj razumem, spreobrniti si me hotel!«, se divje zakrohota, da ostane Gorazd popolnoma zbegan. »Ti sploh ne razumeš, ti nič ne razumeš. Ti si hodil sem na šolske izlete. Na šolske izlete, razumeš!? A ti nisem povedal, da to mene prav nič ne zanima. Ta to mene drek briga! Sploh pa, če že hočeš: kaj misliš, da so tvoji rož'ce sadili, al kaj!« Gorazd mu zabrusi nazaj, da »revolucija pač ni meščansko sprehajališče« (to frazo je pobral od svojega očeta) in tu se dejansko debata med njima konča: kaj stvarnega na to temo si itak nimata več kaj povedati. Pravi spor pa se razvije med njima, ko se v avtu vozita nazaj. Peter se noče in noče pomiriti. Poln kufer ima, pravi, vsega tega sumničenja, tega zalezovanja. »Ti si nor,« mu odgovarja Gorazd, »kakšno sumničenje, kakšno zalezovanje nekaj, ti si paranoik.« »Misliš, da sem tako naiven«, reče Peter, »misliš, da ne vem: naročili so ti, da oprezaš za mano, da paziš name.« »Kdo so mi naročili? Ti si nor, ti si res nor.« Tu je prizor neverjetno dodelan. V bistvu imata namreč oba povsem prav: Peter res je »paranoik«, v domišljiji si je ustvaril predstavo, da ga zasledujejo (v komunizmu pač zasledujejo ljudi, mar ne?) in se s to svojo obsesijo zdi okolici smešen, kar tudi je. Štos pa je v tem, da ima prav. Direktor, pragmatični vodja projekta, ki je Petra poklical v Slovenijo, je Gorazda res prosil, naj ga spremlja, naj ga ima na očeh. Gorazd ima natanko tako vlogo, kot mu jo očita Peter (»ukazali so ti, da se druži z mano, da me spremljaj«), le da se tega Gorazd sploh ne zaveda. Torej, če stvar postavimo v nekoliko psihološke termine: Gorazdova iluzija je v tem, da spregleda svojo objektivno vlogo, mesto, ki so mu ga dodelili znotraj strukture nadzirane socialistične družbe (in jasno je, zakaj je direktor to vlogo namenil prav njemu: ker je Gorazd res zainteresiran za Petra, sploh ne bo razumel, da je postal špicelj, in bo v »intimnem pogovoru« lepo vse poročal direktorju, ne da bi se zavedal, da s tem Petra dejansko ovaja); Petrova napaka pa je v tem, da Gorazd subjektivno pozicijo zvede na to njegovo objektivno vlogo, ki jo je zlahka spregledal. Stvar je pravzaprav še bolj komična. Peter je prepričan, da razume, kako deluje komunistični sistem (on »dobro ve, kako stojijo tukaj reči«) in obenem naduto predpostavlja, da za razliko od neposrednih udeležencev, ki so ujeti v prefinjeni tokokrog komunistične psihološke represije, vidi in razume stvari, medtem ko ostalim ostajajo skrite (Peter kot zahodnjak kao ve, da so vse informacije, s katerimi jih pitajo uradni mediji, predelane in zmanipulirane, medtem ko se ubogi domačini sploh ne zavedajo, kako jih vlečejo za nos, itd.): zaradi tega njegovega pristopa se tudi vsi norčujejo iz njega (vključno z gledalci, kajpada). V tem ključnem prizoru se izkaže dvoje: prvič, da ima Peter prav (res obstaja neka inštitucija, ki manipulira z njimi – v tem primeru poosebljena v vodji projekta – ne da bi se oni sami tega polno zavedali) in drugič, še bolj paradoksalno, Peter sam pozabi to svojo abstraktno vednost ravno v trenutku, ko bi jo moral aplicirati na konkretnem primeru, saj domneva, da se Gorazd zaveda, da dejansko služi kot ovaduh.

Konflikt je torej prišel do vrhunca in njegova razrešitev je klasična – v najboljšem pomenu besede. Po Petrovi krivdi avto zavozi v jarek in ko ga z Gorazdom s skupnimi močmi zvlečeta nazaj na cesto, se usedeta na havbo in bruhneta v smeh. Zkaže se, da se njun konflikt lahko sprevrže v grobo šalo. Jasno je: dosežena je sprava. In to ne – kot so hoteli pri nas nekateri dobronamerni fanatiki zmernosti – s postopnim in previdnim zbliževanjem mnenj v duhu človeškega sočutja, temveč skozi spodletelost spreobrnjenja, skozi spoznanje, da drugi, kakor moteče utegne to biti, enostavno razmišlja in čuti drugače. In to ne zaradi svoje hudobe ali slepote, temveč zato, ker je vsaka politična in historična resnica – če naj uporabim rahlo bergsonovsko obarvane pojme, ki se jim sicer izogibam – vedno vitalno pogojena: odvisna je od življenjskega izkustva, hrepenenj, želja… in to ne zato, ker bi nam ljudem naša človeška »nepopolnost« usodno onemogočila razbrati neko sicer čisto in prozorno resnico, temveč zato, ker ta resnica šele vznikne skozi človeško pogojenost. Gorazd hoče na vsak način, da bi Peter spregledal; Peter bi rad, da bi Gorazd razumel. Ne moreta in ne moreta se pustiti pri miru – oba imata skupno to, da silovito prezirata brezbrižno inerco velike večine ostalih ljudi, zato bo sprava mogoča samo med njima. In ta sprava ni nič drugega kot z izkustvom vtisnjeno spoznanje, da na noben način ne moreta priti skupaj na polju resnice kot take: če bosta hotela sodelovati, bosta morala sprejeti eden drugega kot osebi. Le tu je mogoča sprava: vsak bo še naprej razmišljal natanko enako kot prej, a te razlike ne bodo več polje spopada, ker so izzivi drugje – danes sta skupaj potegnila avto iz blata, jutri ju bosta morda sodelovala pri večjem podjetju. Kajti Stvarnik, na katerega se je skliceval Cicero, je s talenti obdaril ljudi, da s skupnimi močmi gradijo in varujejo prostore človeškega sobivanja, ne pa da se potapljajo v močvirju brezplodnih sporov…

Tu bi se lahko film tudi končal, če bi šlo le za dramsko raprezentacijo te naše nesrečne slovenske zgodbe. A ne gre le za to, zato se film, začuda, nadaljuje. Zgodbe med Petrom in Gorazdom je tu konec. Od tu naprej se film povsem osredotoči na naslovnega junaka, razseljeno osebo, in pokaže se, da je več kot zgolj slovenski film: Petrov lik postane metafora za neko širšo, vesoljno zgodbo. Ker vidim, da sem nemara že preveč povedal, bom pustil, da ta glavni zaplet, v katerem iz ozadja stopi lik Vide, odkrijete sami. Naj le povem, da film do konca ohrani konsistenco in napetost. Zvemo, da Petra obisk Urha nikakor ni pustil hladnega: ko se bo vrnil v Argentino, bo šel naravnost k svojemu domobranskemu stricu in zahteval pojasnilo. Seveda ga ne bo dobil, vse se bo izteklo v groteskno sublimen prikaz nezmožnosti soočenja s preteklostjo, z realnostjo, z odgovornostjo, ki je tako značilna za slovensko emigrantsko skupnost. Jančar do konca ohrani svojo vztrajno in metodično zavračanje vsake sentimentalnosti, zaključna poanta filma je ostra in neusmiljeno kritična do naše emigrantske srenje, a vseeno polna pristne topline in čuta za tragičnost posameznih človeških usod. Srčnost, v polnem in pravem pomenu besede.

***
A vprašanje, ki me najbolj bega in obenem jezi, je sledeče: kako zaboga je mogoče, da jaz za ta film še nikoli nisem slišal? Kako je mogoče, da že cel teden sprašujem ljudi (tudi tiste, ki se na film spoznajo mnogo bolje od mene), ali so že kdaj slišali za Cigličevo Razseljeno osebo, in še nisem dobil pritrdilnega odgovora? Že skoraj petindvajset let imamo the ultimate film o tej naši nesrečni partizansko-domobranski zgodbi in nihče nam ni tega povedal! Kar se mene tiče, bi bila lahko s tem filmom glede tega vprašanja rečena zadnja beseda. Kdo ve, koliko nepotrebnim in izčrpajočim debatam bi se lahko izognili, če bi ta film postal splošna referenca naše skupne kulturne pokrajine, podobno kot je bil za Hrvate maspokovski U gori raste zelen bor; ne pa da so prav po slovensko ignorantsko vsi kratkomalo pozabili nanj in ga 25 let pustili ležati na zaprašenih policah Vibe filma. To, da se je nacionalna TV odločila, da ga bo predvajala na predvečer pomembnega državnega praznika, štejem kot pogumno in pravilno odločitev; upam le, da jo bodo od zdaj naprej ponavljali vsako leto znova, dokler ne film ne bo, kot vsak pošten klasik, že vsem presedal. Takrat bo mogoče čas za novo razčiščevanje; mogoče na bolj zdravih temeljih kot doslej.

***
režija: Marjan Ciglič
scenarij: Drago Jančar
igrajo: Matjaž Višnar, Draga Potočnjak, Miloš Batelino, Sandi Krošl, Ivo Ban, Polde Bibič
direktor fotografije: Drago Likon

***

P.S. Opravičujem se za daljšo odsotnost; vsaj malo sem jo skušal nadomestiti s tem dolgim izbruhom zgovornosti. (Kot ste nekateri opazili, sem imel pri tem postu nekaj tehničnih težav; ni mi ostalo drugega, kot da sem ga ponovno objavil, pri tem pa so se izgubili nekateri vaši komentarji: se opravičujem.)

O nekem drugem Žižku

2006-05-18T03:45:00.001+02:00

Prejšnji teden sem se v Gorici (v stari Gorici, kot pravimo Primorci) udeležil zgodovinskega seminarja z naslovom »Volilni sistemi in politično predstavništvo na večjezičnih področjih Srednje Evrope na prehodu iz 19. v 20. stoletje«. Čeprav verjamem, da se to zdi skoraj nemogoče, je bil sam seminar še bolj dolgočasen od naslova. Dobra stran so bili, kot vedno, udeleženci: najlepše pri teh seminarjih je, da lahko spoznavaš zanimive ljudi, skleneš nova in obnoviš stara prijateljstva, dobiš vpogled v možnosti, ki jih nudi akademska sfera, itd. Skratka, povedano v vulgarni amerikanščini: networking.

Ko sem torej tako kramljal z novim zagrebškim prijateljem, je pogovor (skoraj) po naključju nanesel na - Slavoja Žižka. Že pred časom sem ugotovil, da v evropskih akademskih in intelektualnih krogih tako rekoč ni več človeka, ki ne bi vedel, kdo je Slavoj Žižek. Problem je v tem, da je prav tako malo tistih, ki ga jemljejo resno. Žižek je postal sinonim za potujočega klovna-filozofa, dvornega norca vladajoče ideologije. Seveda si je za to kriv v prvi vrsti sam (o čemer se lahko prepričate na tem linku, v posegu, ki sledi za prvimi tremi minutami glasbe… če boste poslušali še dlje, vas čaka še najzanimivejši del tega predavanja, ki se je vpisalo v urbano legendo intelektualne Ljubljane).

Osebno sem vedno rahlo preziral spektakel in sceno. Žižka sem od prve njegove knjige, ki sem jo prebral, doživljal kot izjemno relevantnega filozofa; na njegova predavanja, s katerimi približno enkrat letno počasti svojo rodno deželo, ne hodim, da bi smejal njegovim (mimogrede rečeno, precej prostaškim) šalam, ampak zato, ker pričakujem, da bo razvil kakšno pomembno poanto. Moram priznati, da me že rahlo moti show, ki se redno zgodi okoli teh njegovih vsakoletnih slovenskih javnih predavanj, in razumem tiste, ki se jim na široko izogibajo. Po pričevanjih prijateljev, se je namreč lansko predavanje na Filozofski fakulteti izrodilo v odurno predstavo, ki je še najbolj spominjala na stand-up comedy. Očitno je tudi sam Žižek opazil, da se je vsa stvar izrodila in da večina ljudi hodi na njegova predavanja, kakor da bi si šli ogledati novo pridobitev živalskega vrta.

Letos je predavanje potekalo v atriju Mestnega muzeja v Ljubljani. Bilo je lepo ponedeljkovo popoldne in vsa ljubljanska srenja se je zbrala na tem, res zelo ljubljanskem dogodku. Izjemno zabavno je bilo opazovati množico fotografov, kameramenov in znanih novinarskih obrazov, po katerih bi človek sodil, da se je v stari Turjaški palači mudil kakšen hollywoodski zvezdnik, ne pa avtor dolgočasnih filozofskih knjig.

Ker zadnje čase pozorno sledim razvoju Žižkove filozofije, sem prijatelje že pred predavanjem preroško opozoril, naj pričakujejo precej »dolgočasen« nastop. Kar nekako intuitivno sem domneval, da bo letošnje predavanje po lanskem debaklu zasnovano zelo resno, z le malo humorističnih intermezzov in z jasnim in previdno izpeljanim sporočilom. Nisem se motil. Predavanje je bilo premočrtno, tako rekoč brez nepotrebnih zastranitev, in njegovo poanto so lahko razumeli le tisti, ki so pozorno sledili predavateljevemu izvajanju. Ti pa so bili – bi si upal trditi – v manjšini. Večina, ki je prišla na show, se je morala zadovoljiti z nekaj postranskega sarkazma.

Tu ne bom povzemal vsebine Žižkovega predavanja: dejansko ni povedal nič radikalno novega (še najbolj presenetljivo je bilo neprestano – implicitno in tudi eksplicitno – sklicevanje na Heideggra, ki Žižka očitno vedno bolj muči), je pa na zelo jasen in pregleden način povzel svoje dosedanje teze. Če se bo, tako kot zadnji dve leti, iz tega predavanja izcimila posebna knjiga, bo to najbrž najboljši uvod v Žižkovo (politično) filozofijo.

Toda najbolj pomenljiva stvar se je po mojem zgodila po koncu predavanja, ko so prišla na vrsto vprašanja občinstva, ta nesrečni in tako globoko neslovenski prispevek k »demokratičnosti akademskega diskurza«. Na poseg nekega gospoda, ki očitno ni razumel niti besedice iz Žižkovega izvajanja, se je filozof nekoliko melanholično odzval nekako takole: »Zanimivo, da tu v Sloveniji veljam tako rekoč za zadnjega grešnika, za ateističnega bavbava, v Ameriki pa recimo sodelujem s krščanskimi skupinami; v Angliji pa je k neki moji knjigi predgovor napisal sam canterburyski nadškof.«

Nisem sicer prav dobro razumel, ali je bila ta izjava o poglavarju anglikanske cerkve, ki piše predgovore k Žižkovim knjigam, mišljena resno; a se ne bi prav nič čudil, če bi bila resnična. Žižek je namreč objavil že vrsto izjemno pomembnih razmišljanj o krščanstvu in judovstvu, s katerimi se je postavil ob bok najpomembnejšim teologom naše dobe; in ti so ga že zdavnaj sprejeli za enakovrednega sogovornika. Le znotraj naše »intelektualne elite«, kjer se vse začne in konča v liberalno-klerikalni mlakuži, se zdi, da vsak skrbno obdeluje svoje male vrtičke in se ne potrudi niti toliko, da bi se pozanimal, kaj drugi sploh pišejo, kako razmišljajo in kaj zagovarjajo. Če samo pomislim, kako butasto in nizkotno recenzijo je k Žižkovi knjigi »Krhki absolut« pred leti spisal Gorazd Kocijančič (po Hribarjevih besedah »največji živeči slovenski filozof«)!

Seveda nočem reči, da je Žižka zaradi njegove svetovne slave potrebno obravnavati kot nacionalno svetinjo. Ravno nasprotno. Tudi sam sem marsikdaj zelo kritičen do njegovih tez, zlasti tistih, ki se pojavijo v dnevnem časopisju. A vendar: mislim, da nam show, ki ga mediji (z njegovo znatno pomočjo) ustvarjajo okoli njegove osebnosti, zakriva dejstvo, da imamo med nami izjemnega misleca, čigar filozofijo je potrebno vzeti resno v ozir in se z njo spoprijeti. Seveda, lahko jo tudi ignoriramo. Česar pa si v nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, je, da se v naši intelektualni in novinarski srenji razpase prepričanje, da ima vsakdo pravico, da vehementno razpravlja o stvareh, v katere se ni niti malo poglobil. In če preberete odzive slovenskih medijev na Žižkovo predavanje, boste zlahka videli, da se dogaja prav to.

A to je postranski problem, če je sploh problem. Kar je po mojem najbolj škodljivo, je prav tista intelektualna segregacija, na podlagi katere se je slovenska »razumniška elita« prostovoljno razdelila na zaprte in medsebojno sovražne republike, ki med seboj sploh ne znajo več komunicirati. Ampak ravno pri omenjeni Kocijančičevi kritiki Žižka se je pokazal najbolj žalostni vidik te zgodbe: če je kdo, ki bi v slovenskem prostoru od te knjige moral kaj odnesti, je prav Gorazd Kocijančič! In vendar se je po nepotrebnem zapičil v površinske stvari in zaradi neke čisto osebne nekompaktibilnosti zavrgel knjigo kot celoto - in to prav tisto knjigo, ki je med vsemi najbrž najbližja njegovi filozofiji. To pa je že vsa slovenska duhovna zgodovina: neprestano govorjenje eden mimo drugega.

Da pa naj zaključim z bolj optimističnim obetom, naj omenim še nasprotni primer naše druščine, ki je po predavanju zavila na nasprotni breg Ljubljanice in v prijetnem zavetju Ribjega trga po nekaj pivih ugotovila, da Slavoju v bistvu prav malo manjka, da bi bil naš, se pravi konservativni mislec. Ampak to je že druga zgodba.

P.S. predavanje lahko poslušate na tem linku.

Zapiski iz paleografije - ali o skritem nauku evropske tradicije

2006-05-06T20:00:00.004+02:00

Današnji post bo malo drugačen od tistih, ki ste jih vajeni, moji čitatelji. Zadnji teden, še zlasti pa zadnje dni, sem namreč zaposlen s študiranjem za izpit, ki bi ga bil moral že zdavnaj opraviti. Gre za izpit iz t.i. "pomožnih zgodovinskih ved" (paleografija, diplomatika, arhivistika), ki je še zadnji, ki mi zapira pot za uradno prijavo moje diplomske naloge. Moram priznati, da sem se študija lotil z veliko mero slabe volje in jeze, da se moram tik pred zagovorom diplome ukvarjati še s temi "neumnostmi", ki nimajo - tako sem verjel - nobenega pomena za moje resnične študijske in znanstvene interese. Poleg tega gre za enega najbolj osovraženih izpitov pri študiju zgodovine sploh in od kolegov sem slišal same grozljive zgodbe o nemogočih izpitnih vprašanjih in absurdnih podrobnostih, ki naj bi jih študent moral obvladati. Že sam pogled na izpitno literaturo pri študentu vzbudi grozo: ogromna, A0 formata, 150 strani debela knjigura, polna primerov srednjeveških pisav, ki naj bi jih študent znal razločiti in datirati. Poleg tega pa še teorija listin, zgodovina materialov, prepoznavanje žigov, natančni opisi strukture srednjeveških listin, itd. A čeprav me je na začetku oblila skoraj slabost, ko sem pomislil, da bom moral ugrizniti v to gmoto obupno tujih podatkov, sem v enem tednu študiranja paleografijo naravnost vzljubil. Prepričan sem, da bom izpit opravil z levo roko; da pa bi pomiril svojo študijsko vest, sem se odločil, da združim koristno s prijetnim - to se pravi, ponavljanje za izpit in bloganje - in da današnji post posvetim temu, da vas prosvetlim o temah, s katerimi sem se ubadal zadnje dni. Pa začnimo.

Zgoraj lahko občudujemo primer klasične latinske kapitalne pisave (ta je iz 1. st. n.št.). Čeprav danes to pisavo prepoznamo kot klasično latinsko, pa je bila dejansko precej redka. Uporabljali so jo skoraj izključno za napise na spomenikih, ki pa predstavljajo - to je jasno - minimalni del pisanih besedil nekega obdobja. V vsakdanji uporabi pri pisanju na papirus ali voščene ploščice se je uporabljala pisava z bolj zaobljenimi oblikami, ki jih je bilo pač težko reproducirati v kamnu. Iz te, t.i. rustične kapitale so se razvile vse ostale latinske pisave, katerih raznoličnost študent, ki se uči za izpit iz paleografije, glasno preklinja.

Od tod je šel razvoj v dve smeri: za hitro pisavo v voščene ploščice se je razvila t.i. kurzivna pisava: in sicer kurzivna majuskula (zgoraj, primer iz 2. st.) in za nadaljnji razvoj mnogo pomembnejša kurzivna minuskula (spodaj, primer iz 3. st.):

V naslednji lahko prepoznamo osnovne poteze današnjih latinskih črk; tistih, s katerimi je napisana ogromna večina besedil, ki jih prebere sodobni človek: namreč (kot so nas učili v osnovni šoli) malih tiskanih. Za dokumente, ki so bili namenjeni širšemu občinstvu, pa se je razvil čitljivejši tip pisave, ki je temeljil na pomanjšanih in nekoliko preoblikovanih kapitalnih črkah: to je znamenita poznoantična unciala (in pol-unciala, v kateri so izrazitejši vplivi kurzivne pisave), v kateri so napisani tudi skoraj vsi zgodnjelatinski krščanski teksti. Spodnji primer je iz prve polovice 5. stoletja:

Ta pisava (ki je med drugim piscu tega bloga med vsemi najljubša) je ostala razširjena v Vzhodnorimskem cesarstvu (vse do začetka 7. stoletja, ko v času cesarja Heraklija Armenca grščina dokončno zamenja latinščino kot uradni jezik imperija), medtem ko so jo na Zahodu nadomestile druge pisave, v skladu s politično razdrobljenostjo Evrope. V ostrogotski Italiji so sledili tradiciji latinske unciale in polunciale, razvili pa so tudi svojo različico kurzivne minuskule (spodaj primer iz zgodnjega 6. stoletja); vendar je malo verjetno, da bi študent dobil na izpitu primer te pisave (razen če je profesor posebno hudobno nastrojen), saj je kmalu izginila brez večjih sledi.

Mnogo pomembnejša je bila vizigotska pisava, ki so jo v samostanih vzhodnogotskih kraljestev Španije in južne Francije prav tako razvili iz poznolatinske kurzive. Ohranila se je še mnogo po propadu vizigotskih kraljestev in je vse do 13. stoletja ostala pisava južnofrancoskih samostanov. V njej se je ohranjala romanska kultura arabske Španije, v njej so nastala prva besedila katalonske srednjeveške književnosti; najbolj pomembna pa je, ker se je v njej razcvetela kultura okcitanskih trubadurjev. Zato so jo, skupaj z vso trubadursko kulturo, po 13. stoletju neusmiljeno preganjali. Spodaj imamo primer te pisave, ki se je boji vsak študent, ker jo je strašansko težko razločiti od ostalih kurziv, še težje pa datirati:

Prav nasprotno pa velja za beneventano, pisavo, ki so jo konec 6. stoletja razvili v benedektinskih samostanih južne Italije in se je od tam razširila na vso ostalo Langobardsko kraljestvo. V severni in srednji Italiji je to pisavo od 9. stoletja dalje izpodrinila karolinška minuskula (in kasneje gotica rotunda), še dolgo pa je ostala osrednja pisava samostanov in mestnih pisarjev južne Italije: od tod se je razširila tudi na dalmatinska mesta, kjer se je ohranila vse do pojava tiska v 16. stoletju. Beneventana je zelo pomembna pisava: v njej se je rodila italijanska književnost na dvoru Friderika II., v njej je napisan večji del znamenitih dubrovniških arhivov; in kar je verjetno najpomembnejše: beneventana je bila prva neo-latinska pisava, ki je razvila sistem punktuacije (ločil). Kot rečeno, ima študent beneventano izjemno rad, saj jo je skoraj nemogoče zamenjati s katero drugo pisavo; čeprav se je oblikovalo več različnih vrst te pisave, pa je za vse značilen nezamenljivo oblikovani mali e, ki je v vseh enak. (Spodaj imamo primer pozne in precej netipične beneventane; ampak naš mali e in punktuacija študenta rešita vseh dvomov):

Še bolj kot beneventano študent ljubi merovinško pisavo z njenimi visokimi in zavitimi črkami, po kateri jo takoj prepoznamo med ostalimi sodobnicami. Od njih se razlikuje po tem, da ni nastala v samostanih, temveč na dvoru. Zato ji pravimo tudi merovinška kuriala in jo razlikujemo od merovinške knjižne pisave, ki pa hvalabogu ni ravno pogosta in z njo ne mučijo študentov, če se ravno ne ukvarjajo z zgodovino zgodnje Frankovske države.

V merovinški kuriali (zgoraj) takoj prepoznamo aristokratski, vojaški duh pisanja, v nasprotju z dolgočasnimi potegi menihov, ki so oblikovali ostale pisave tistega časa. Ni čudno, da so si pisarji kasnejših kraljevskih diplom (iz 11. in 12. stoletja) za zgled vzeli prav merovinško pisavo. Na internetu žal nisem dobil nobenega primera kakšne poštene diplomatske pisave visokega srednjega veka, razen tega mizernega primera (spodaj), ki ne pokaže veličine te posvetne pisave in njene estetske večvrednosti nasproti samostanskim tipom; a se kljub temu dobro vidi vpliv starih mervinških oblik:

Samosvojo pot je šla tudi zgodnjesrednjeveška pisava na britanskem otočju, t.i. insulana. Za razliko od ostalih predkarolinških pisav, ki so se razvile iz rimske kurzive, se je insulana razvila iz poznoantične pol-unciale. Namreč, krščanstvo in z njim pismenstvo so na Irsko na začetku 5. stoletja zanesli misijonarji iz današnje Anglije, ki je bila zaradi vdorov anglosaških plemen odrezana od kulturnega razvoja na evropski celini. Na Irskem se je razcvetela samostanska kultura, skozi katero se je razvila pisava, ki jo lahko vidimo spodaj:

Kot je znano, so ravno irski menihi, ki so na začetku stoletja prejeli krščanstvo iz romanizirane Britanije, konec stoletja zopet prinesli krščanstvo na njena tla: tokrat germanskim anglosaškim plemenom. Insulana se je tako razširila na celotno britansko otočje, z delovanjem irskih menihov vse do 9. stoletja pa lahko njen vpliv zasledimo tudi globoko v srednji Evropi: tudi pri nas, saj ne bi smeli pozabiti, da so krščanstvo med karantanskimi Slovenci širili prav irski menihi. Spodaj imamo primer anglosaške insulane iz 8. stoletja (razlika od ostalih sočasnih pisav je očitna). Ta pisava se je ohranila do normanske invazije otoka 1066, ko so novi oblastniki skupaj s francosko kulturo prinesli tudi novo pisavo, ki je tedaj že povsem prevladovala na evropski celini: karolinško minuskolo.

No, pa smo prišli do osrednje točke našega popotovanja, do kraljice vseh srednjeveških pisav in nespornega temelja pisave, v kateri danes berejo ljudje od Džakarte in Saigona do Aljaske in Rta Dobrega upanja: da, to je že večkrat omenjena karolinška minuskula. Legenda hoče, da je za razvoj te pisave najbolj odgovoren Karel Veliki. Medtem ko so bili merovinški kralji izobraženi in pismeni ljudje, pa so bili njihovi karolinški nasledniki v bistvu veliki kmetavzi. Tako Pipin Mali kot Karel Veliki sta bila nepismena; Karel je kljub temu spodbujal kulturni razvoj in se pri tem, za razliko od zgodnjih frankovskih vladarjev, naslonil na samostane. Ko se je v starih letih hotel naučiti brati, je, tako pravi legenda, naročil svojim menihom, naj sestavijo pisavo, ki bo preprosta in čitljiva. Rečeno storjeno. Konec 8. stoletja se je manj kot v eni generaciji pisarjev izoblikovala preprosta in čitljiva karolinška minuskula, ki je povzemala značilnosti dotedanjih pisav. Pisava je imela jasen političen pomen: nadomestiti babilonsko zmedo, ki je nastala po propadu Rimskega cesarstva in postaviti temelje za enotno kulturo krščanskega Zahoda. Zato se je karolinška minuskula metodično in sistematično uveljavljala, kamorkoli je stopila frankovska oblast. Do 13. stoletja je karolinška minuskula povsem izpodrinila ostale pisave (z izjemo, kot smo rekli, beneventane in posameznih kurialnih in listinskih pisav). Spodaj imamo krasen primer zgodnje karolinge:

Študent ima karolingo rad. Čeprav se je zaradi petstoletnega obstoja precej razvijala in je zato za datacijo potrebno precej poglobljeno znanje, je ni težko prepoznati. Črke so preproste, jasno razločene, presledki bolj ali manj strogo upoštevani. Zelo lep primer nekoliko poznejše (in že malo pokvarjene) karolninške minuskule je tudi spodnji dokument, ki bi ga moral prepoznati vsak Slovenec (v komentarjih mi lahko zaupate, ali ste ga res):

Proti koncu visokega srednjega veka se začne prehod od karolinške minuskule proti gotici. Če človek pogleda gotico v njeni najbolj razviti obliki, skoraj ne more verjeti, da se je razvila iz karolinške minuskule. Pa se je. Izključno iz karolinške minuskule, brez vpliva drugih pisav. Prehodna pisava med obema fazama, imenovana karolino-gotica, ni najbolj čislana med študenti, ker baje zapeljuje v zmoto. A vendar je ni tako težko prepoznati: klasična karolinga je povsem preprosta; takoj ko vidimo znake šiljenja črk, imamo opraviti že s karolino-gotico:

Od tu je korak h gotici kratek. A preden nadaljujemo, naj pojasnimo vprašanje, ki se bo morda komu vzbudilo. Kakšno vezo ima gotica, ki se pojavi v 12. stoletju, z Goti, ljudstvom, ki je dokončno izginilo pol tisočletja pred tem? Odgovor je: nobene. Prav tako kot označbo za tedanji arhitekturni stil, gotiko, so ime skovali italijanski humanisti 14. in 15. stoletja kot omalovažujočo oznako za ta tip estetike, ki se je upiral njihovemu klasičnemu, mediteranskemu okusu. Imeli so jo za sprevrženo in kičasto in jo poimenovali z besedo, ki je jim je pomenila isto, kot če bi rekli barbarski: gotski. Šele v času romantike so zagovorniki te, domnevno severnjaške in germanske estetike dokončno sprejeli izraz, ki je nastal kot žaljivka, za posebno vrsto komplimenta. Vendar so sodobniki za pisavo uporabljali drugačne izraze: zgodnja gotica je bila znana kot tekstura (spodaj imamo krasen primerek):

Gotica se je razširila po vsej Evropi (razen, kot smo že rekli, v južno Italijo in Dalmacijo, kjer se je ohranila pred-karolinška beneventana) in se razvila v različne smeri. V nemških deželah je postajala vse bolj zapletena in umetelna: imenovali so jo fraktura ali lomljena pisava. Na Britanskem otočju se je razvila bolj okrogla anglo-gotica; prav tako v severni in srednji Italiji, kjer je bila znana kot rotunda ali okrogla pisava. Nekje na pol poti med frakturo in rotundo je bila bastarda, ki je bila v rabi predvsem v Angliji in nekaterih predelih Francije. Razlike niso toliko pomembne, ker se v vseh primerih vidi, da gre le za varianto iste pisave. Zanimivejši (tudi za študenta, ki ga lahko to doleti) so primeri kurzivne gotice, ki so jo uporabljali predvsem v manj slovesnih dokumentih, pismih, pisarniških zapisih, itd. Ta pisava je bila precej pogosta tudi v slovenskih deželah, zato je dobro, da jo študent zna prepoznati in da ne blekne kakšne butaste (recimo da udari kakšnih tisoč let mimo: to vsekakor ne bo blagodejno vplivalo na končno izpitno oceno). Spodaj imamo primer kurzivne oz. listinske gotice:

Kraljevanje gotice, ta krasen primer, kako je evropska kultura skozi stoletja samodejno ohranjala neverjetno homogenost kljub skrajni politični fragmentaciji, se je začelo krhati konec 14. stoletja, ko so se jo italijanski humanisti odločili načrtno izkoreniniti. Ponovno so obudili karolinško minuskulo in jo v zmotnem prepričanju, da gre za obnovljeno pisavo stare antike, poimenovali antiqua. To je bil velik korak za človeštvo, a nevaren korak za študenta, ki utegne humanistiko (kakor pisavi pravimo danes) zamenjati s karolinško minuskolo in s tem udariti šeststo let mimo. Odločilna razlika je seveda besedilo samo: strogo držanje linije, punktuacija (ki je v tekstih s karolinško minuskulo ni); poleg tega gre večinoma za tekste, pisane na papirju in ne na pergamentu. Na kratko: besedilo v humanistiki ne izgleda prav nič srednjeveško. Primer:

S širjenjem renesančne kulture se je po Evropi širila tudi nova-stara pisava. Odločilno vlogo je imela uvedba tiska. Humanistika se je namreč mnogo bolje prilagajala novi tehnologiji kot gotica. Še bolj odločilno pa je verjetno bilo povečanje pismenosti in vedno večji pomen pisane besede od 16. stoletja naprej. Branje je prenehalo biti profesionalna zadeva redkih, prenehalo je biti poklic in je postalo nuja: zato se je za vedno več ljudi v 16. stoletju pojavila ista potreba kot pri Karlu Velikem - potreba po preprostih in čitljivih črkah, ki bi jih lahko osvojile, če lahko rečemo tako, široke množice. Spodaj lahko vidite primer adaptacije humansitične "neo-karolingike" za potrebe tiska. Lahko jih prepozna že vsak: da, to so naše črke. Razvoj latinske pisave je prišel do svojega zaključka.

Ali skoraj. Kajti gotica, ki bi po vseh pravilih morala izumreti skupaj s srednjim vekom, se je v Nemčiji (sensu latu) ohranila iz, recimo tako, ideoloških razlogov. Nemški protestanti so namreč v novi humanistični pisavi videli znak kulture osovraženega Rima: nepristne, umetno ohranjane tradicije, tako kot latinščina in papeška avtoriteta. Povsem napačno, kot smo videli. In prav tako kot so napačno dojemali antiquo kot rimsko pisavo, so napačno sklepali, da pa je gotica nemška, tako rekoč ljudska pisava. Zato so trmasto vztrajali pri tej preživeli pisavi in začeli svojo lastno, nemško standarizacijo pisave, v brk evropski. Da bi še bolj pokazali svojo trmo, so si za novo standarno pisavo med vsemi, res raznovrstnimi verzijami gotice, izbrali frankfurtsko frakturo, ki se je med vsemi še najmanj skladala z duhom nove dobe in tehnologije:

Gotica se je tako ohranila na vsem nemško govorečem ozemlju kot popolni tujek v nadaljnem kulturnem, umetnostnem in estetskem razvoju. Tako da je gotica bila natanko tisto, kar je obče ne-nemško javno mnenje v njej vedno videlo - simbol vse bebaste nemške nostalgike: nekje na isti ravni kot to, to ali... to; gloriofikacija kiča v imenu tradicije. Če parafraziramo Nietzschejevo znamenito izjavo o pivu, bi lahko rekli: "Ugotoviti bomo še morali, koliko škode je nemškemu duhu povzročila gotica!" Gotico je dokončno ukinil šele Hitler leta 1941 in ji s tem žal naredil več koristi kot škode, saj ji je omogočil životarjenje še po drugi svetovni vojni, kar bi najbrž ne bilo mogoče, če bi jo imeli za pisavo nacizma.

Zdaj pa še o skritem nauku, oblubljenem v naslovu:

Utemeljitelj sodobne paleografije, francoski benidiktinec Jean Mabillon (1632-1707), ki je razvil natančen sistem prepoznavanja pristnih listin od ponaredkov, si je raznolikost srednjeveških pisav razlagal tako, da je sklepal, da je vsako izmed ljudstev, ki so podjarmila Rimski imperij, razvilo svojo pisavo. Že sodobniki so spoznali njegovo zmoto: vse latinske pisave izhajajo iz istega vira, se razvijajo in se stekajo nazaj v isti vir. Tradicija latinske pisave je tako, v nasprotju s tem, kar je v skladu z duhom časa verjel Mabillon, ena sama. A vendar je za razvoj pisave ključna ravno pozaba te tradicije: italijanski humanisti so se vrnili k karolinški minuskoli (antiqua), ker so mislili, da gre za antično rimsko pisavo; nemški protestanti so jo zavrnili, ker so mislili isto - vztrajali pa so pri gotici, ker niso vedeli, da je prav tako malo nemška kot antiqua.

Ko sem začel študirati za ta izpit sem bil prepričan, da mi ukvarjanje s smešno nepotrebnimi partikularnostmi evropske srednjeveške zgodovine ne more ničesar povedati o interesih in načrtih, ki jih imam s historiografijo jaz. In sem se motil. Kajti ko sem se poglobil v zgodovino evropske pisave, sem lahko zopet spoznal, kaj je zame vedno bil čar študija zgodovine: to bogastvo posameznosti, to, da lahko iz študija konkretnosti (in zelo konktretnosti) lahko vstopiš v živo meso teorij in konceptualizacij; da lahko tako rekoč pri živem telesu spoznaš določene resnice. V konkretnem primeru troje: kako je tradicija Evrope tradicija vedno novega iskanja izgubljenega izvora, kjer je zmota ključna za njeno nadaljevanje in prenašanje na vedno nove subjekte; kako je prekinitev linearne tradicije, odmik od izvorov, od neposrednega stika s "kulturno substanco", konstitutivna za nastanek identitete; in nazadnje, kako je moderna latinska pisava, ki je z vsem svojim bistvom, z vsemi ovinki in vračanji v tradiciji njenega oblikovanja, povezana z neko čisto evropsko zgodbo, popolnoma tuja zgodovini Indokine, Malaje, Indonezije, Filipinov, Afrike, Peruja in vseh teh delov sveta, kjer jo uporabljajo. Prišla je od zunaj, tako kot parlament, kot moderna razdelitev koledarja, kot datacija let ab anno domine incarnatione,... Evropa je dala svetu (ne da bi to vprašal, to je jasno) vse, kar ima. "Vse", je zapisal Eric Hobsbawm, "kar loči današnji svet od sveta Mingov in Mogulov, izhaja iz Evrope".

Prav zato vedno bolj verjamem, da se zgodovina "tretjega sveta" šele začenja. Evropeizacija je bila ključna prelomnica v zgodovini vzhodnih držav, tako kot je bila "romanizacija" barbarov, nas barbarov, ključna prelomnica v evropski zgodovini. Njihovo zgodovino je razdelila na dvoje, o tem ne more biti dvoma; in tako rekoč včeraj se je za te dežele začelo novo poglavje v zgodovini, začetek iz novega izhodišča, ki ne more peljati drugam, kot da bodo razvili lastne inštitucije, lastne ideje in koncepte iz tega novega izhodišča. Če kaj, potem Fukuyamov konec zgodovine pomeni konec Evrope (oz. Zahoda) kot središča sveta, kar je nedvomno bil od 15. stoletja dalje. Začenja se nova faza svetovnega razvoja, ki bo res štartal iz zahodnjaške baze, vodil pa bo drugam. In zgodovinarji, za razliko od gospoda Huntingtona, ne moremo vedeti, kam.

P.S. veselilo bi me, da bi na ta post kdaj naslednje leto naletel kakšen študent, ki se bo pripravljal na omenjeni izpit, in da bi ugotovil (študent namreč), da je internet lahko dober tudi za bolj koristne in poučne zadevščine kot downlodanje filmčkov in čebljanje po forumih. Če bo (našel ta post namreč), naj se kaj javi v komentarjih.

Requiescat in Pace, Angelo

2006-05-04T18:21:00.001+02:00

Danes me je dosegla novica, da je v 64-em letu starosti v Paviji umrl znani italijanski zgodovinar Angelo Ara, gotovo eden najpomembnejših zgodovinarjev srednje Evrope.

V čast mi je, da sem imel priložnost gospoda Aro osebno spoznati. Bil je pravi gentleman, humanist stare šole, neverjetno razgledan in poln pristne človeške topline. Bil je tudi odličen zgodovinar, prav gotovo eden najboljših v tem delu sveta. Današnji dan izkoriščam za to, da ljubitelje dobre knjige opozorim na njegovo delo Trst, obmejna identiteta, ki ga je spisal skupaj s svojim tržaškim prijateljem, pisateljem Claudiom Magrisom. Gre za eno najboljših knjig, napisanih o Trstu: v slovenščini je knjiga izšla pri založbi Claritas v odličnem prevodu Marije Luise Cenda. Knjigo med drugim toplo priporočam vsem, ki jih zanimajo teme, ki se tičejo italijansko-slovenskih odnosov. Žal je knjiga ob izidu (ki je, kljub temu, da je v njej obširno govora tudi o slovenski komponenti Trsta, k nam prišla prišla z dvajsetletno zamudo) naletela na precej snobovski odziv recenzentov, ki očitno niso razumeli njene izjemne in mestoma že genialne pronicljivosti. Pač, le nekdo, ki dodobra pozna tržaško stvarnost, lahko potrdi, da je ta knjiga bistvena za razumevanje "jadranskega problema". Ni čudno, da so pri nas za njeno objavo "navijali" predvsem tržaški Slovenci (najbolj zaslužen, da je bila knjiga sploh prevedena, je dr. Igor Škamperle, ki je napisal tudi zelo posrečen predgovor), medtem ko so naši "kontinentalni" intelektualci povsem spregledali njen pomen.

Naj vam bo današnji žalostni dan spodbuda, da ga zopet odkrijete.

Dobrodošli na novem naslovu

2006-05-02T19:32:00.000+02:00

Dragi blogovski in drugi prijatelji. Dobrodošli na novem Dexterjevem blogu. Selitev je bila nujna zaradi nevzdržnih tehničnih razmer na prejšnjem naslovu. Moja blogovska izkušnja se torej nadaljuje v drugih pogojih, s tem da bo tako naslov kot vsebina bloga ostala enaka kot doslej. Edina sprememba je avatar, saj blogspot očitno ne mara mojega starega svetega Jurija (na sliki zgoraj), zato sem moral za silo izbrati novega (na sliki v profilu), ki pa mi je - priznam - manj všeč. No ja, spremembe so včasih boleče, a nujne. Se beremo.

vaš

Luka

P.S. Zgodbo o dokončnih razlogih za moj odhod je za široki svet obelodanila naša ljuba prijateljica, Slava vojvodine Kranjske.

P.P.S. sicer pa sem, kot lahko vidite, na novi naslov začel uvažati stare poste... ko bodo vsi zbrani na tem mestu, se bo stari Dexter lahko dokončno poslovil od te solzne doline.